Damir "Dugi" Dugonjič. Trenutno najbolj "vroč" koroški športnik, doma iz Raven na Koroškem, ki si je pred nedavnim, na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Manchestru priplaval 6. mesto na 50m prsno in s tem ponovno nakazal svoj velik potencial, ki je pri rosnih 20 letih daleč od izpolnjenega.

Ob dogovarjanju za intervju sva hitro ugotovila, da nama bo težave povzročala časovna razlika med Slovenijo in Kalifornijo v Ameriki. Celih 9 ur smo pred njimi. Damir je namreč, kot že veliko slovenskih plavalcev pred njim, odšel na študij v Ameriko, kjer hkrati z izobraževanjem nadaljuje tudi s treningi.

Kljub številnim zapletom, katerim je botrovala tudi moja nerodnost pri preračunavanju časa ter upravljanju budilke, sva se ta teden končno le uspela sinhronizirati.

Še v pižami in z napol priprtimi vekami, sem zagnal Skype in poklical Damirja ...

Si danes že bil na treningu?

Seveda. Danes sicer ni bil pretirano zahteven, sem imel le dva. Fitnes in plavanje.

Koliko pa je to v primerjavi s treningi, ki si jih opravljal na Koroškem?

Manj. Na Ravnah sem imel več treningov, več kilometrine, tule pa manj plavam, a bolj intenzivno, je pa vse skupaj zapakirano z nekaj več zabave. Ne vem, kako bi opisal.

Kateri način je boljši?

Ameriški način mi nekako bolj ustreza, treningi so krajši, večji poudarek je na tehniki, trenerji se precej trudijo, da ne izgubimo zanimanja.

Je morda to razlog za številne odhode plavalcev v Ameriko?

Mislim da je velik faktor izobraževanje, ki ga je tukaj lažje usklajevati s treningi. Je pa fakulteta znana tudi po svoji plavalski šoli. Tukaj so študirali mnogi znani plavalci, naprimer Hrvat Duje Draganja, pred kratkim je Nathan Adrian, študent na Berkeleyu postal svetovni prvak v Manchestru, tako da ja, tudi dobrih plavalcev tu ne manjka. Drugo leto pride sem tudi Sara Isakovič, ki si je letos sicer vzela študijsko pavzo zaradi olimpijskih iger.

Kako pa kaže tvoja norma?

Manjka mi 0,8 sekunde do olimpijske norme, kar se morda sliši malo, pa pravzaprav ni. V bazenu to pomeni nekako 1 dolžinski meter, takšnega izboljšanja pa ni preprosto doseči. Ko pridem domov iz Amerike, imam tri tekme -  na Hrvaškem, Nizozemskem in Italiji. Upam da mi uspe, a se v splošnem s tem ne obremenjujem.

Tukaj lahko navežem vprašanje s foruma, namreč, kdaj boš spet lahko šel s sošolci na pivo?

Ko pridem domov, čez približno 2 tedna.

V Ameriko se ne vračaš do jeseni?

Najverjetneje, nimam planov.

Prej si omenjal študij. Kaj pa sploh študiraš?

Pravzaprav ti ne morem dati pravega odgovora. Tukaj je šola prvi dve leti zastavljena precej splošno, veliko je izbirnih predmetov z vseh področij, nato pa se diferenciraš. Sam se odločam med »Computer science« in pa »Environmental science«. Všeč mi je takšen sistem.

Kaj pa težavnost?

Ne vem. Ne morem primerjati, ker ne vem, kako je s tem v Sloveniji.

Na izbiro imam res veliko smeri, različnih težavnostnih stopenj. Je pa res, da se resnično trudijo narediti študij zanimiv, s profesorji si na primer pravi »friend«. Gremo skupaj na kavo, vse je sproščeno, študentje veliko sprašujejo. V končni fazi zaradi tega tudi veliko straha pred izpiti izgubiš in je s tem vse skupaj olajšano, čeprav ne bi ravno rekel, da je enostavno. Učiti se še vseeno moraš veliko.

Imate športniki kaj protekcije?

Niti ne, te pa malo bolj spoštujejo če si tujec (Evropejec), oziroma so nekoliko bolj prizanesljivi.

Z angleščino nimaš težav?

Nimam, zdaj govorim že čisto normalno. Jezik sem si izbral kot enega izmed izbirnih predmetov in s tem še dodatno izpilil znanje.

Omenil si, da lažje usklajuješ plavanje in študij. Kako bi to izpeljal v Sloveniji?

Študiral bi v Ljubljani, na DIF-u.  Plaval bi sicer lahko, a s samim študijem bi verjetno bile težave - če bi forsiral plavanje, bi faks težko izdeloval.

Kaj ima univerza v Ameriki sploh od tega, da sprejme in štipendira športnike? Je to predvsem prestiž? Dobijo zaradi tega kaj sredstev od države, sponzorjev?

Univerze tukaj tekmujejo med seboj v vseh pogledih in hočejo biti najboljše v vsem. Tako da hočejo biti najboljše tudi v športu in povabijo veliko dobrih športnikov iz Evrope in drugod. Denarja imajo tukaj zelo veliko, še posebej »privat universities« (privatne univerze). Berkeley je sicer public university (javna fakulteta).

Kako pa potem izgledajo plavalne tekme v Ameriki?

Tekme so precej podobne ko pa v Evropi. Navijačev je sicer kar veliko. Pa tudi plavalci se med sabo spodbujajo in navijajo, česar je v Sloveniji manj. Precej tudi izpostavljajo ekipni duh in samo ekipo postavljajo v ospredje, ne toliko posameznika. Sicer večjih razlik ni.

So »gavde« kaj podobne tistim iz filma American Pie?

(smeh) So.  Včasih so. Se zgodi, da kakšni starejši študenti, ki živijo v svojih hišah organizirajo kar zanimive zabave.

Kaj pa ženske? So veliko drugačne od Slovenk?

Predvsem so veliko bolj flegma, a so mi še vedno bolj všeč Slovenke. Američanke so večkrat ... kure. Edino Azijke so mi všeč, veliko jih je tukaj, pa tudi luštne so.

Torej nimaš punce?

Ne. (smeh)

Bralka foruma, ki jo je to zanimalo, bo najbrž zelo vesela! Kaj pa vreme v Kaliforniji?

Vreme je super, zakon. Sonce vsak dan, vroče ...

V morje hodiš plavat?

Uh, niti ne, morje je zelo mrzlo, bolj za surfat. Sem že poizkusil, pa mi ni pretirano uspevalo. Je pa zanimivo, bom še šel kdaj.

Glede na to, da naj bi v Kaliforniji živelo največ t.i. zvezd, me zanima, če si že srečal katero?

Niti ne, nisem tako blizu Los Angelesa (kjer je Hollywood, Beverly Hills, ... op.p), kakšnih pet ur vožnje z avtom je do tja. Ponavadi takšne razdalje prepotujemo kar z letalom, je cenejše in hitrejše. Sem pa izredno blizu San Francisca, deset minut z avtom,  kamor večkrat grem.

Hodiš na športne tekme? NHL, NBA?

Ja, sem si ogledal NBA tekmo v Oaklandu (dom Golden State Warriorsov, ekipe NBA op.p.), super vzdušje.

Kako ti je pa sicer všeč ameriški način življenja?

Bi rekel, da mi je predvsem po meri kalifornijski. Je precej svojstven. Ko sem bil na primer v Washingtonu, je bilo vse drugače. Nekako zamorjeno. Kalifornijci so mi res všeč, so »na easy«, čiste flegme.

Kje pa živiš?

Živim v dijaškem domu, drugo leto pa se selim v stanovanje.

Imate policijsko uro?

Ne, nimamo. (smeh)

Kakšna pa je cena za stanovanje?

Najemnina je zelo draga. Približno 800 dolarjev (520 evrov, op.p.) na mesec za eno oseo.

Ljubljana se naenkrat ne zdi tako draga, hehe. Štipendija zadostuje?

Pokrije mi stroške stanovanja in hrane.

Pa hrana?

Stane podobno kot pri nas, mogoče je celo bolj poceni. Meni je pravzaprav zelo všeč. Hamburgerji, pice ... Malo sem se jih sicer že naveličal. (smeh)

Ni ravno zdravo. Imaš pa tukaj polno drugih restavracij, od kitajskih, italijanskih, pa do mehiških, indijskih ...

Sem mislil, da imate predpisano dieto.

Ne. Dobiš kartico s točkami in ješ, kar hočeš. V bistvu obiščeš samopostrežno restavracijo in ko greš not ti s kartice potegnejo 8 tock, nakar ješ kar hočeš in kolikor hočeš. Imajo tudi TV in včasih zato kar nekaj časa obsedimo. Za en semester, ki traja 4 mesece, imaš na voljo približno 1300 točk na kartici,

Meni so ljubši krajši, 25-metrski bazeni, čeprav nimam ravno perfektnih obratov. Ne vem, nekako mi je lažje, mogoče zaradi moje višine.

Kako se odločiš, kateri slog boš plaval? Ti plavaš prsno, če se ne motim.

Trener vidi, kje si najboljši in potem se že relativno zgodaj, konec osnovne ali v začetku srednje šole, specializiraš. Prsno sem začel torej plavati na Ravnah in to se me še vedno drži. Mogoče bom v repertoar še kdaj vključil kravl, vsekakor pa ostajam na »šprintih«.

Na Bajtinem forumu je nekoga zanimalo, »kako si se sploh odločil za plavanje in kaj te motivira, ko plavaš dvajseto dolžino v bazenu?«

No pravzaprav je številka bližje dvestotici. (smeh) Kaj me motivira? Ne vem, tukaj je enostavno »fajn«. Plavamo zunaj, na soncu celo leto. V Sloveniji je precej težko, tam so me motivirali predvsem dobri rezultati oziroma le ti.

V srednji šoli je že bilo tudi tako, da sem hotel vse skupaj pustiti, a ne gre tako zlahka. Potem pa pridejo rezultati, obet Amerike ... Pa nekako steče vse skupaj. Zdaj teh pomislekov nimam več. Nisem še sicer 100% resen, sem pa blizu tega. Hamburgerjev se še znebim z jedilnika. (smeh)

Bile so tudi polemike, ko so na drugem programu TV Slovenija prekinili prenos nogometne tekme, da so pokazali tvoj finalni nastop v Manchestru ...

A res?!? (smeh)

Res. Meniš, da je plavanje lahko kdaj vsaj približno tako priljubljeno kot nogomet?

Ne vem, tudi jaz bi raje nogomet gledal. (smeh)

Plavanje zaenkrat še ni tako zanimivo za gledalce, ki niso plavalski »fani«. Se mi pa zdi, da se zdaj trudijo narediti vse skupaj bolj zanimivo s temi novimi kopalkami in svetovnimi rekordi na skoraj vsaki večji tekmi. (premor)

Prav res so prekinili prenos? (smeh)

Damir, za pogovor se ti zahvaljujem, hkrati pa ti želim čimveč uspehov v športnem in zasebnem življenju. Upam, da te letos vidimo na olimpijskih igrah!

Hvala za pogovor, lep pozdrav!