Bajta T'k prajijo Intervju Intervju: Matej Komar

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Aljoša Gluhovič, nogometaš
Sreda, 09. december 2009
Aljoša Gluhovič
Aljoša Gluhovič, član NK Dravograd, je že s sedemnajstimi leti zaigral v prvi slovenski nogometni ligi, nakar se je prek avstrijskega nižjeligaša preselil v islandskega tretjeligaša, kaj kmalu pa je v tamkajšnji najmočnejši ligi zaigral za prvoligaški klub UMF Grindavik.

Naključno poiskano iz Kšajtnih

article thumbnailTrygve Allister Diesen, Lucky McKee - Red (2008)
Nedelja, 18. januar | Igor Papotnik

Zakaj se dogajo krivice v svetu, ki bi morda lahko bil celo lep in pošten? Vprašanje, na katerega verjetno obstaja kopica odgovorov. Kateri je pravi presodite sami in naj vam bo malo v pomoč film Red, ki vam bo vsaj na trenutke dal vedeti, da je člov...


Naključno vam povejo

Franc Oderlap: Korošec na najvišjih vrhovih vseh celin
Alpikor, koroški portal o plezanju, alpinizmu in balvaniranju | Ponedeljek, 07. julij 2008
Franc Oderlap "Najprej je bil Everest, čeprav sem bil že prej na Aconcagui. Na Aconcaguo sem šel potem še enkrat. Potem Elbrus, Kilimanjaro v Afriki in avstralski Mt. Kosciusco, Aljaska, Antarktika in zdaj Carsztensova piramida."

Na Forumu so poved'li

"Ti kot otroku svetujejo, da ni treba v šole, ker je fabrika blizu."

Misantrofa ne skrbi za prihodnost v temi Veš, da si z Raven, če ...


Intervju: Matej Komar PDF natisni E-pošta
Igor Ranc, Foto: Robert Marin   
Petek, 07. november 2008 07:00
Indeks člankov
Intervju: Matej Komar
Stran 2
Vse strani

Matej Komar, 27, iz Mežice je po izboru revije Obrazi postal Frizer leta 2008 in s tem dokazal, da se da uspeti tudi izven Ljubljane, frizerskega epicentra Slovenije. S frizerstvom se ukvarja že deset let in velja za enega najboljših frizerjev na Koroškem, z osvojenim naslovom pa si je najverjetneje utrl pot med najboljše frizerje v Sloveniji.

Kako težko je postati frizer leta?

Recimo, da dokaj težko. Najprej se je potrebno prijaviti na natečaj revije Obrazi, nato sledi izbor šestih finalistov, ki ga opravi strokovna žirija. V finalu, ki vključuje tudi dvominutno koreografijo, pa o končni zmagi odloči petčlanska komisija.

Kaj loči dobrega od slabega frizerja?

Absolutno kvaliteta. Tudi slabemu frizerju se lahko frizura posreči, dober frizer pa ima nalogo, da je rezultat dober, ne glede na to, v kakšnem položaju se nahaja. Ko pride stranka v salon, lahko ima namreč odlično ali pa katastrofalno pred-pozicijo. Odvisno je, kaj si stranka želi, in kaj stranka v danem trenutku dejansko ima. Dober frizer stranko osreči. To seveda velja, če govorimo o salonskem frizerstvu.

Anti-pol salonskemu frizerstvu pa je?

Edukativno frizerstvo, ki se izvaja na »šovih«. V primerjavi s saloni se lahko tam maksimalno izražamo, in ravno to me drži v frizerstvu. V salonih se namreč vseskozi prilagajamo strankinim željam in imidžu, ki ga ne moremo kreirati niti presegati, ker potem lahko pride do neravnovesja. Na »šovih« pa dobimo model, ki mu lahko imidž kreiramo. In v tem primeru frizerstvo je na nek način umetnost.

Matej Komar

Sicer sta v modnem svetu  v ospredju Milano in Pariz…

Ne. London in Pariz. V frizerstvu je glede avantgarde London absolutno na prvem mestu. Razlika med obema mestoma je velika. Kot sem že dejal, se v Londonu poudarja avantgarda  - obleka na nek način izstopa od telesa in ga ne poudarja toliko. V Parizu je ravno obratno – večji poudarek je na ženstvenosti, zaradi tega je Pariz tudi veliko bolj klasičen. Francozinja je namreč v silhueti lepša od Angležinje, in zato slednja svojo lepoto izraža bolj skozi lepoto obleke, »odštekane« frizure. V Parizu pa je ženska že sama po sebi lepa. Milano pa bi nekako izključil iz tega. Tam se je našla elita, to je nekakšen stereotip, vendar se je kasneje ta ista elita »preselila« v London ali Pariz.

Kako se trendi po Evropi razlikujejo?


V Londonu je veliko avantgarde, pa tudi veliko sofisticirane scene. V Parizu prevladuje bolj sofisticirana scena, Berlin je radikalen. Če je v Londonu moderen radikalen punk, je v Berlinu punk še radikalnejši, v Parizu pa najmanj radikalen.

Kakšna je tvoja splošna ocena frizerstva v Sloveniji v primerjavi s tujino?

Slovenci imamo malenkost slabše razmere, kot pa jih ima Norveška ali pa recimo Anglija. Gre namreč za tip las, saj imajo tam lase svetlejše in si lahko z manj uničenim lasom privoščijo več. Pri nas pa imamo hendikep, da je naš osnovni pigment temnejši, kar pomeni, da v prvi vrsti lase svetlimo, medtem ko jih oni večinoma temnijo. Zaradi tega se v večini naših salonov pojavlja grozno uničen las.

Kakšna je kvaliteta friziranja v teh salonih?

Nekateri imajo kvaliteto, drugi pa životarijo, saj stranke, ki jih imajo, niso vpliv kvalitete, ampak poznanstev in navad. Če stranka hodi 20 let k istemu frizerju, bo tja hodila tudi 21. leto.

Koliko imamo v Sloveniji dobrih frizerjev?

V Sloveniji je dobrih recimo deset frizerjev, od tega jih je recimo pet na svetovnem nivoju.

Imamo Slovenci na glavah dobre frizure?

Imamo.

Kje v Evropi pa se nosijo slabe frizure?

Bolj kot greš proti jugu, večje težave imajo frizerji. Angleški modeli striženja, ki jih uporabljamo tudi v Sloveniji, so tehnični – kar pomeni, da imamo tehniko in formulo striženja. Nasprotno pa v Španiji, Italiji, na jugu Francije prevladujejo improvizirani modeli striženja, kjer gre za toliko tanjšanja, da se začnejo izgubljati linije. Da ne bo pomote – ni problem v frizerjih, ampak tip ženske in moškega zaradi pregostih las ne dopušča toliko manevrskega prostora.

Kje v Sloveniji se nosijo najboljše frizure? V Ljubljani, Mariboru?

V Ljubljani. Pa ne zato, ker bi bili drugje frizerji slabi – okej, v Mariboru so večinoma katastrofalni, ampak zaradi tega, ker je Ljubljana največje mesto, tam najdemo več ljudi, ki si upajo izražati nek poseben oziroma drugačen imidž. Zato je Ljubljana kar se tiče frizerstva edino mesto v Sloveniji. Čeprav obstaja ogromno mladih, ki si upajo biti radikalni tudi naprimer na Koroškem in drugod.

Ali obstaja v Sloveniji med dobrimi frizerji rivalstvo?

Mislim, da ne, ker smo vsi del neke skupnosti. Stranka izbira sama, zato ne bom jezen, če gre moja stranka k drugemu. Če je namreč vsake tri tedne več let zapored pri meni, jo lepo prosim, da naj gre vmes še kam drugam, ker v eni fazi ne morem biti več tako kreativen kot bi si stranka želela. In zato jo pošljem k drugemu frizerju, ki ji bo dal nekaj novega. Je pa pri tem vprašljiva kvaliteta – v manjših krajih tega ni, v večjih krajih pa vlečejo imena. Naprimer Mič ima neko ime, zato ima ogromno strank. Vendar se morajo njegove stranke vprašati – kakšna je kvaliteta in kdo jih sploh striže?

Ker dejansko ne striže samo on?

Tako. Ima recimo deset super frizerjev – kaj pa ostalo?

Z imenom oziroma znamko lahko torej zaženeš industrijo.

Seveda, ampak je odvisno kakšne apetite imaš v življenju.
 

Kaj storite frizerji v primeru, da stranka s frizuro ni zadovoljna?

To se ne sme zgoditi. Ko stranka stopi v salon se moramo z njo pogovoriti, kaj si želi in kakšne možnosti so na voljo. Sledi kompromis, ki pa ne sme dopuščati reklamacij.

Obstajajo tudi v frizerstvu nekakšni slogi – kot  v glasbi - rock, pop, punk, hip-hop in podobno?

Ne. Zakaj? Frizerstvo samo po sebi ni umetnost, ampak je pika na i nekemu imidžu. Zato se vseskozi prilagajamo trendom. Največje modne hiše narekujejo žensko – ne narekujejo samo obleke, ampak tudi to, kakšna naj bi ženska naslednjo sezono bila. In če to žensko recimo pokažejo skodrano, potem bodo ob intenzivni »pomoči« megalomanskega strukturnega marketinga imele tudi povprečne ženske, ki se ne ukvarjajo z modo, takšne ideale. Moda nas vseskozi sili v neko smer. Drugače pa je s t.i. »art« kolekcijami, kjer se ne oziramo na trende.

Do obrata, da bi začele frizure diktirati obleko torej ne more priti?

Ne, nikakor ne. Moda za frizure je predvidena za šest, sedem let naprej. Naša zadnja kolekcija – Histerical Avantgarde – je predvidena za dve sezoni. Tudi zato, ker imam željo isto kolekcijo oglaševati še prihodnje leto.



 

Zadnje izjave z ulice

S Kristino, Vanjo, Erno, Ignacem in Štefko o novem slovenjgraškem centru
Četrtek, 03. september | Lucija Kac, Katja Žunec
article thumbnail

Nekaj manj kot štirinajst dni po odprtju novega trgovskega centra v Slovenj Gradcu sva se podali pred njihova vrata, da naključne mimoidoče povprašava o prvih vtisih. Tako sva srečnim izbrancem zastavili dve preprosti vprašanji – kaj menijo o...


Naključne izjave z ulice

O novi kolesarski poti z Mitjo, Patrikom, Mirkom, Aljažem in Tončko
Torek, 19. maj | Maša Čas, Andraž Čas
article thumbnail

Kako so zadovoljni z novo kolesarsko stezo po Mislinjski dolini njeni uporabniki, sem skupaj z mojim tehničnim pomočnikom, bratom Andražem preverila tudi na terenu. Zanimalo naju je predvsem kako p...


Najbolj brano v T'k prajijo


Zakaj ne grem na volitve?
Igor Ranc
"Pri debilnem sistemu, kjer ne moreš glasovati proti – »nikogar od naštetih«, in to izključno zaradi tega, ker se »politika« zaveda kaj bi to pomenilo in seveda predstavlja obstoječ sistem...Preberi več ...

(Ne) voli!
Jernej Prodnik (*projekt Lopa)
"Takole imava torej. Štiri konjenike apokalipse, simbole vojne, smrti, kuge in lažne odrešitve. Malce karikiram, seveda, čeprav je res, da se kuga lahko tako hitro vrne prav zato, ker smo...Preberi več ...

Velikosrbska zarota - Iz dežele kralja Matjaža
Mateja Celin, Delo
"Tudi kralj Matjaž ima svoje sanje. Da bi SDS za županske volitve našla preudarnejšega, manj nestrpnega človeka, saj bo imel bodoči župan opravka z vse sorte ljudmi vseh mogočih narodnosti,...Preberi več ...

Intervju: Tomi Dražič
Domen Bogataj
"Če povem iskreno, sem pred letošnjim letom dve leti stagniral, naredil nisem ničesar. Letos pa je padlo sedem komadov. Če nimam inspiracije, se ne silim in pišem...Preberi več ...

Intervju: Valerija Verhovnik
Lucija Kac, foto: PopTV
"Koroška je moj dom in bo vedno ostala, kot bom sama vedno ostala Korošica. Rada se vračam na Koroško in pogosto se vračam. Je lepa, kot smo lepi in prijazni...Preberi več ...

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q