Matjaž Mrdavšič je edini organizator, ki je pri Gradovih kralja Matjaža že od samega začetka, od leta 1993, ko je sodelovalo osem ekip. Takrat se je porodila zamisel, ki je danes presegla vsa pričakovanja - leta 2006 je gradilo 109 ekip -, kljub temu pa se organizatorji trudijo, da bi prireditev še izboljšali in privabili še več obiskovalcev

Začniva z malenkost bolj perečim vprašanjem. Na uradni spletni strani 17. Gradov kralja Matjaža med organizatorji prireditve manjka Park kralja Matjaža (PKM). Kaj se je zgodilo, da PKM ni več v organizacijskem odboru?

PKM je izstopil iz organizacijskega odbora, in sicer bistvu zato, ker med mano, kot enem izmed organizatorjev, in njimi ni bilo nekega pravega razumevanja oziroma se na nikakršen način nismo uspeli dogovoriti o pogojih sodelovanja, ki sem jih predstavil za letošnjo izvedbo prireditve. Tako je PKM na koncu odstopil od pogodbe.

Pri čem se je zataknilo?

Na takšni prireditvi, kjer sodelujejo trije organizatorji, si je treba razdeliti organizacijska dela, kot tudi finančne vložke in stroške. Ker do usklajenega dogovora med PKM in mano ni prišlo, je PKM od sodelovanja odstopil. Po petnajstih letih aktivnega soustvarjanja in organiziranja te prireditve, ki je preraščala lokalne okvire, sem spoznal, da je moj finančni vložek prevelik in ga nisem sposoben sam pokrivati.

Kdo vse je bil v prejšnjih letih v organizacijskem odboru in kdo je v letošnjem letu zamenjal PKM?

V preteklosti smo prireditev sooblikovali trije organizatorji - občina Črna na Koroškem, Park Kralja Matjaža in okrepčevalnica »Pri Matjažu«. V letošnjem letu je PKM zamenjalo Turistično društvo.

Turistično društvo, kot tretjega partnerja, je predlagala občina.

Tako. V bistvu so na enem izmed prvih sestankov na občini dejali, da naj čimprej najdem tretjega partnerja, ki bo nadomestil prosto mesto v organizacijskem odboru, saj sami ne bi zmogli dobro opraviti vseh organizacijskih obveznosti. Predlagal sem kultruno-umetniško društvo KUD Krsnik. Kasneje so na občini presodili, da KUD Krsnik vseh zadolžitev zaradi pomanjkanja izkušenj ... ne bi mogel dobro izpeljati, zato so to mesto raje ponudili Turističnemu društvu, ki naj bi zaradi dolgoletne tradicije svoje delo opravilo bolje in bolj profesionalno.

Pustiva neprijetne zaplete raje ob strani in se vrniva v preteklost. Gradovi kralja Matjaža so se začeli leta 1993. Kje oz. komu se je porodila ideja o gradnji snežnih gradov?

Ideja se je ponudila Dušanu Štruclu - Dixiju oziroma takratni NOVNI (Studio za razvoj podeželja), predhodnici Alp Pece. V tistem času je v Podpeci začelo vse odmirati, zaprla sta se rudnik in šola. Ljudje so se začeli na veliko odseljevati. Življenje pa je bilo treba na tem koncu nekako obdržati. NOVNA je s to idejo prišla do mene in me povprašala, če sem za projekt Gradov, ki je bil takrat samo eden izmed številnih projektnih načrtov; med drugimi so bili izdelani načrti tudi za »Turške vpade pri Najevski lipi«, »Skok čez kožo v Mežici« ... Na žalost so vsi drugi projekti ostali v fasciklih na pisalnih mizah, Gradovi kralja Matjaža so se edini dejansko realizirali. Marsikdo pravi, da sem Gradove začel jaz, toda ta ne pozna zadeve. Sam si tega tudi ne lastim. Projekt je bil izdelan za takratno občino Ravne na Koroškem, črnjanska ga je potem samo prevzela, ko smo dobili svojo občino. Si pa štejem zasluge, da sem projekt zagrabil in omogočil, da se je lahko začel izvajati. Skozi leta mi je prireditev prirasla k srcu, na začetku sem bil še posebej vesel in navdušen, ker se je začelo govoriti o Podpeci, na kar smo bili zelo ponosni.

Na prvih Gradovih kralja Matjaža je bilo samo osem ekip, v letu 2006 jih je bilo čez sto. Kako je prireditev izgledala čisto na začetku?

Zelo spontano, prijateljsko, sebi v zabavo. Prvo leto je bil za izvedbo projetka zadolžen Tomo Jeseničnik, sodelovali so še Mateja Mešl, Žare Tomšič, Dušan Štrucel Dixi ... oz. vsa NOVNA. Skratka, zelo preprosto, prijateljsko ...

Kje oz. kdaj pa je bil potem po vašem mnenju tisti prelom, ko so se ljudje za Gradove začeli zanimati in se je prireditev začela širiti?

Verjetno je bil vzrok v tem, da je zadeva postala komercialno zanimiva. Na samem začetku, ko je bila prireditev še majhna, ni bilo nekega interesa, ko pa je začela rasti, se je stvar obrnila.