Na Forumu so poved'li
"Svet je v totalnem kurcu, ljudje so brez strehe nad glavo, recesija pritiska, kolejo se povsod. Samo vseeno je najpomembnejše da je nek športnik popa potegno. Pas mater. Kamorkoli grem na internetih je Phelps." Misantrofa moti senzacionalizem, ki prevrača pozornost s pomembnih stvari. Tema o plavanju.
|
|
Kdor gleda drevo, ne vidi gozda - Stran 2 |
 |
 |
 |
|
Andrej Makuc
|
|
Petek, 22. maj 2009 12:00 |
|
JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL
Paberki iz evropske kulturniške soprestolnišeke malhePravzaprav vidim Bellevue, za kakršnega plediram v teh pomislih, le kot element zaokroženega širšega projekta. Namreč: Slovenj Gradec je zgradil svojo najnovejšo prepoznavno podobo na izvrstnem kulturnem izročilu. Tudi mesto glasnik miru se ni zgodilo zaradi aktualističnih politikantskih prebliskov - svetovna organizacija je zagotovo vedela komu in zakaj se v Mestu priklanja. In ta svetovne pozornosti vredna »orožja« je treba ohranjati in vihteti naprej. Meščani bi morali prepoznavno podpreti pobudo za spremembo prostorskega plana občine, in sicer v delu, kjer je nekdanja Tovarna usnja. Ta prostor bi se v dolgoročni strategiji mesta namenil kulturnim dejavnostim: tu je priložnost za postavitev stalnih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti (ki so zdaj večinoma same sebi namen v depojih), restavratorskim delavnicam, kakšnemu ateljeju za gostujoče umetnike itd. itn. Najbrž ni treba posebej izpostavljati o bližini Bellevueja, do koder bi bil za turista komaj korak v naravno senčnico ter pogleda na mesto in v davnino.
V ta kontekst brezprizivno sodi reka Mislinja. Razkošja, ki ga imamo na živem robu mesta, ne smemo in ne bi smeli zavreči. Reka je bila in je še vedno mestna aorta, tudi če ni plovna. Vse civilizacije so zrasle ob vodi, samo mi s svojo reko počenjamo, kot da bi bila plastenka. Na razpolago smo imeli vse možnosti, da bi ohranili Mislinjin naravni habitat tudi na poti ob ali skozi mesto, pa smo živo vodo ujeli v že skoraj kanal (krožišče, most, Sparova škarpa), namesto da bi ob vodi uredili sprehajalno pot, pustili drevju v nebo, vmes postavili klopi, omogočili biti v zelenem, ponudili oddihovalni prostor: kakšna priročna nadstandardna razkošja v času, ki ga živimo. In s kakšnim bagatelnim vložkom bi se dalo vse sproti urediti. Za reko mora veljati enako kot za priobalni pas: to je nikogaršnji svet in obče dobro. Nič še ni izgubljeno: vzpostaviti je treba prvotno stanje. Tudi če stane enormno več, kot bi ob sicer umnem sprotnem gospodarjenju.
 Kaj se zgodi reki, če je Mislinja in ne popartovska ZalaStaro mesto po lepotnem poseguPravzaprav govorim o mestu, ki ima vse možnosti za vzpostavitev resnične pravljice, kjer sta z roko v roko naravno in homo sapiensovo: galerija, muzej, Wolf, Goll, Elizabeta, Prennerjeva, stalna zbirka, Bellevue, plešivška davnina s starim mestom pred očmi in skrivnosten pohorski mir za hrbtom, obmislinjska pot in živa voda, vrnitev v staro mesto mimo ali skozi šele v idejah živeči Multimedijski (kako groznen atribut!) center H. W. ... Dela za ves dan. Oziroma za kdo ve koliko obiskovalcev v letu 2012, ko bo Slovenj Gradec evropska kulturna prestolnica.
Vem, marsikaj na zgoraj topografirani poti je že načeta živa rana. Z belvijevskega razgleda je to najprej avtohiša Odar. Moderni tujek je, ki mu je določil mesto nekdo v nonšalantnem zamahu neznosne lahkosti bivanja. Arhitektura, ki žlahtnosti starega mesta ne more zaključiti, še manj odpira prehod v novo, moderno … Vsadek je, ki se zdi kvečjemu kot slaba proteza za ud, ki je po pomoti prišit tam, kjer ga ne bi smelo biti nikoli. Recimo - človeško telo z roko iz popka. In obeta se nov vsadek - nova policijska postaja kot sprejemni center pri vstopu v staro mestno jedro.
 Z eno potezo dotolčeno mesto
V evropsko spogledovanje za vsako cenoKrožišče, ki je z miksom kandelabrov resnična inštalacija (to je načrtna postavitev cevi) in nič instalacija (umetniška postavitev Darka Golije). Ne govorim in vrednotim skulpture, pač pa ocenjujem ambientalen rondojevski odziv, podporo, sobivanje s postavljenim Golijevega omageom Hermanu Potočniku Noordungu. V resnici ni mogoče razločiti, kje se začenja lučna(svečna) in kje duhovna (estetska) razsvetlitev. Menda ja ni od našega resničnega pohoda v svet iz druge polovice 20. stoletja ostalo samo brezdušno posnemanje vsega, kar je taisti svet že dolgo tega opustil: umetniška instalacija sredi krožišča pač lahko opraviči svoj namen samo z dolgoročnim suponiranjem takšne gostote prometa, da bo ta obstal, vozniki pa bodo lahko uživali v umetniškem doživljanju instalacije.
 Inštalirana instalacija Darka Golije
Zagotovo tudi Liedlova streha ne nudi nobenega razglednega navdušenja (kolikor je je z Bellevueja sploh videti), toda to je že druga zgodba - fantastičen privid človekove samote, ki bo odvisen le še od kataloške prodaje, predvideva ukinitev vseh nakupovalnih centrov. Edina zdajšnja svetla perspektiva sodobnih spalnih in nakupovalnih getov je opcija o njihovi pogojni možnosti rešitve sveta: namreč, naj bodo ti prostori čimbolj na gosto poseljeni z ljudmi, zakaj narava - kolikor je je še - ne more tako hitro polniti svoje ponudbe (polic), kot jih lahko potrošniki praznijo (zapisano spogledovano tudi z izhodišči Iztoka Geistra Plamna).
Andrej Makuc je profesor slovenščine na Gimnaziji Slovenj Gradec, urednik literarne revije Odsevanja, idejni pobudnik SPUNKa, avtor knjižnih del ... Na Bajti je že objavil kolumno "Slepo črevo severnega kraka 3. razvojne osi", z njim pa smo opravili tudi intervju (povezava tukaj).
|
|
Zadnje izjave z ulice
S Kristino, Vanjo, Erno, Ignacem in Štefko o novem slovenjgraškem centru
Četrtek, 03. september | Lucija Kac, Katja Žunec
 Nekaj manj kot štirinajst dni po odprtju novega trgovskega centra v Slovenj Gradcu sva se podali pred njihova vrata, da naključne mimoidoče povprašava o prvih vtisih. Tako sva srečnim izbrancem zastavili dve preprosti vprašanji – kaj menijo o...
|
Naključne izjave z ulice
O Črni nedelji z Maticem, Gašperjem in Jožefom
Torek, 31. marec | Jan Klančnik in Mitja Gruber
 V popoldanskih urah sva se dva sodelavca Bajte, eden z dežnikom in drugi brez, odpravila po stojnicah tradicionalnega sejma Črna nedelja na Ravnah. Mimoidoče, ki so najverjetneje zaradi slabega vre...
|
|
T'k prajijo 
