Bajta T'k prajijo Kolumna Pomisleki

Z znanimi Korošci "Od A do Ž"

Miran Kert, svetnik občine Ravne
Torek, 02. junij 2009
Miran Kert
Miran Kert, svetnik občine Ravne, je bil v občinski svet izvoljen pred tremi leti kot kandidat na listi LDS, pri kateri opravlja tudi delo podpredsednika Koroškega pokrajinskega odbora. Hkrati je na ravenski občini tudi predsednik Odbora za plan, finance in proračun.

Naključno poiskano iz Kšajtnih

article thumbnailStonebride - Inner Seasons (2008)
Sobota, 10. januar | Igor Papotnik

Štiričlanska zagrebška zasedba Stonebride je takorekoč še v plenicah, saj so nastali koncem leta 2005, ampak fantje so motivirani kot le kaj, saj se že v samem začetku svojega obstanka ne zadovoljijo z lokalnimi dvoranami in so kljub svoji rosni m...


Naključno vam povejo

Intervju: Zorye - vsak dan drug pogled
Robert Marin, foto: zorye.si (*projekt Lopa) | Sreda, 18. januar 2012
Zorye

"Nekdo me je nekoč vprašal, kako lahko vsak dan pritiskam na ta aparat. Sem mu odvrnil, stari, poglej, saj tudi ti isto dan na dan drgneš po tekočem traku - bistvena razlika pa je v tem, da jaz vsak dan gledam nekaj drugega."

Na Forumu so poved'li

"Svet je v totalnem kurcu, ljudje so brez strehe nad glavo, recesija pritiska, kolejo se povsod. Samo vseeno je najpomembnejše da je nek športnik popa potegno. Pas mater. Kamorkoli grem na internetih je Phelps."

Misantrofa moti senzacionalizem, ki prevrača pozornost s pomembnih stvari. Tema o plavanju.


Pomisleki PDF natisni E-pošta
Nina Retko   
Ponedeljek, 06. april 2009 12:07
Nina Retko - Pomisleki

Prijateljstvo kot pojem, ki ga mnogi razlagajo kot ljubezen do svojega bližnjega, je pri vseh mojih preživetih mesecih in letih doživljanja tega dogodka izgubilo svoj pomen, potem pa zbledelo, kot zbledi sled črnila na dolgem pismu, ki ga nihče noče več prebrati. Grški filozofi povzdigujejo akt prijateljstva v višave, medtem pa lahko med vrsticami dobrih starih zgodovinskih dejstev preberemo, da je bila ljubezen do bližnjega v glavah velikih »mislecev« dobesedno ljubezen, ki se je končala – tudi med rjuhami. In ne glede na to, da se je v teh primerih večinoma šlo za razmerje med starejšimi moškimi in njihovimi »vajenci«, je misel o dobrem starem mirovnem odnosu med ljudmi pristala in se usidrala v današnji čas, kjer ima vsak sosed rad svojega soseda, če le oba poznata meje svojega ozemlja.

Resnično občudujem prijateljstva med moškimi. Ker so trdna. Vsaj kar se tiče obljub in samega odnosa. Moški uživajo v kaosu in zagovarjajo principe osnovne anarhije, ki jim omogoča, da ohranijo svoj samski stan kolikor dolgo je mogoče. Kaos odbija ženske, prijateljstvo pa ostaja zvesto, dokler ga ne prekine kakšna zvita, spogledljiva kača. Nikjer posebnih zamer, nikjer izražanja čustev, nikjer predolgih stavkov. Da moški ohranijo svoje dostojanstvo in se izognejo pogovoru na čustveni ravni, se odpirajo teme o nogometu, avtomobilih, o gradnji, o glasbi, o politiki. Mogoče bi lahko posploševali naprej, v nedogled, a je res, da je edina stvar, zaradi katere se moškemu posreči razdreti prijateljstvo, ženska, ki jo je nekega zgodnjega jutra srečal v diskoteki in se zjutraj zbudil z gospodovalno čarovnico – kar mu je potihoma zares všeč. Mogoče, ne vem. V bistvu, mi je vseeno. Ker se ve – prijateljstva, poznanstva med ženskami tvorijo zapleteno razmerje, v katerem se plete nešteto niti med neštetimi udeleženkami. Vsaka od teh niti ima drugačno zgodbo, ki se kasneje, v momentu, sproži v kačo z desetimi strupniki. Zato je ženskam težko, ko morajo selekcionirati med petimi ostalimi. Med petimi krastačami. Čeprav se pritožujejo, posebej jezikoslovci, da je Slovenski pravopisni slovar, izdan leta 2001, – poleg drugih napak- poln seksističnih stereotipov o ženskah, je verjetno logično sklepati, zakaj. Ženske v ogledalu moškega pisca kot zadnja smet na smetišču. Pa dobro, nismo vse krive, da smo take, kot (ni)smo.

Prijateljstva štejem kot odličja, ki mi jih je življenje pripelo na gola prsa. Sicer krvavim, od igle in vsega, a sem ponosna, ker nosim tako žlahtno priznanje, zarjavelo, propadlo, a častno. Še posebej sem ponosna takrat, ko me na kakšnem x koncertu, na povsem nepričakovanem kraju, v državi Sloveniji sreča »frendica« iz prejšnjih dni, ko sva risale na šolske klopi metuljčke cekinčke in sem ji, kot vsaka naivna oseba, dovolila prepisovati iz testa in celo, kadar je prijateljstvo terjalo svoje, ritolizniti v vse dostopne pore mojega telesa. Sicer verjetno nikoli nisva bili prijateljici, ne na način, ki pritiče takim odnosom, saj sem že zelo zgodaj ugotovila, da nekateri pač niso iskreni in dobrosrčni. Ampak vseeno, sem ponosna, ker me še vedno pozdravi, čeprav sva druga drugo obirale do obisti in kazale nasmeh s figo v dlaneh. Kjerkoli in kadarkoli naj bo, vedno pride pozdrav, ko se srečava, četudi to pomeni vsakič, ko trčiva na WC-ju ali pred pultom ali se pohodiva na svežem zraku. Mogoče pa nočem pozdravljat. Mogoče sem samo vljudna. Mogoče me pozdravi, ker se počuti krivo, ker sem ji sitna, in ji odzdravim, ker avtomatska dejanja (brez slabe vesti) obvladam. Včasih je tudi mene sram pozdraviti znanca – verjetno zato, ker ne verjamem, da me bo spet spoznal.

Človek mora vedeti, kdaj ga drugi nehajo prebavljati in ga samo izplunejo. To sem ugotovila že zelo zgodaj. In čeprav sem bila v vrtcu med prvimi na igralih in sva skupaj z Mojco ali kdorkolim že presvetlile vse s svojo zmagovitostjo na visokem položaju, je bilo kasneje vedno nasprotno. Ali sem zapravila odnos sama, ali je bil kriva druga oseba, ali pa je konstelacija planetov po Emi Kurent terjala davek ter naložila krivico na mojo vest – je vseeno, je že šlo in je že bilo. Večinoma človek ocenjuje njemu simpatične osebe po videzu; sprva je to predvsem evolucijska posledica, ki omogoča posamezniku, da izbere partnerja. Kdor ni lep, je grd, in zato zaupati ljudem z očali, zaspanimi lasmi, obilno postavo, presuhimi nogami, rdečim nosom in ostalimi pomanjkljivostmi ni dobra stvar. Pri iskanju prijatelja vsekakor ne. Kdor sodi po postavi, je resda sodnik, a slab, če sodi knjigo po platnicah. Četudi nam razvoj nalaga nekatere zakonitosti, to še ne pomeni, da jih moramo upoštevati. Ali smo sposobni sprevideti resnično lepoto, je stvar nas samih in … Dejstvo, da je prijateljstvo prava naložba, ni potrdljivo. Propad borze odnosov pride v človeškem življenju vsakih par dni. Ogroža sistem družbenih skupin, krha čustveno ravnovesje in te zadeve. Pekel so drugi, je rekel.

 

Zadnje izjave z ulice

S Kristino, Vanjo, Erno, Ignacem in Štefko o novem slovenjgraškem centru
Četrtek, 03. september | Lucija Kac, Katja Žunec
article thumbnail

Nekaj manj kot štirinajst dni po odprtju novega trgovskega centra v Slovenj Gradcu sva se podali pred njihova vrata, da naključne mimoidoče povprašava o prvih vtisih. Tako sva srečnim izbrancem zastavili dve preprosti vprašanji – kaj menijo o...


Naključne izjave z ulice

S Petrom, Aleksandrom, Ančko, Matjažem in Tino o Maticu Tasiču
Sreda, 03. junij | Maša Špiler
article thumbnail

Potem, ko so bila mnenja v koaliciji o imenovanja  za generalnega direktorja SŽ deljena pa se krešejo tudi mnenja o njegovi zmožnosti opravljanja županske in direktorske funkcije hkrati. A o enem...


Najbolj brano v T'k prajijo


Zakaj ne grem na volitve?
Igor Ranc
"Pri debilnem sistemu, kjer ne moreš glasovati proti – »nikogar od naštetih«, in to izključno zaradi tega, ker se »politika« zaveda kaj bi to pomenilo in seveda predstavlja obstoječ sistem...Preberi več ...

(Ne) voli!
Jernej Prodnik (*projekt Lopa)
"Takole imava torej. Štiri konjenike apokalipse, simbole vojne, smrti, kuge in lažne odrešitve. Malce karikiram, seveda, čeprav je res, da se kuga lahko tako hitro vrne prav zato, ker smo...Preberi več ...

Velikosrbska zarota - Iz dežele kralja Matjaža
Mateja Celin, Delo
"Tudi kralj Matjaž ima svoje sanje. Da bi SDS za županske volitve našla preudarnejšega, manj nestrpnega človeka, saj bo imel bodoči župan opravka z vse sorte ljudmi vseh mogočih narodnosti,...Preberi več ...

Intervju: Tomi Dražič
Domen Bogataj
"Če povem iskreno, sem pred letošnjim letom dve leti stagniral, naredil nisem ničesar. Letos pa je padlo sedem komadov. Če nimam inspiracije, se ne silim in pišem...Preberi več ...

Intervju: Valerija Verhovnik
Lucija Kac, foto: PopTV
"Koroška je moj dom in bo vedno ostala, kot bom sama vedno ostala Korošica. Rada se vračam na Koroško in pogosto se vračam. Je lepa, kot smo lepi in prijazni...Preberi več ...

Kulturniški profili znanih Korošcev

Majda Ravnikar, nekdanja smučarka in pisateljica
Majda Ravnikar

Majda Ravnikar, nekdanja uspešna smučarka, je pred kratkim izdala svoj književni prvenec “Koroška, moj mali veliki (smučarski) svet”, s katerim je na najboljši način izrazila svojo dolgoletno ljubezen do Koroške, smučanja in literature.

Naključno iz Albuma

Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q