Pričakovana, a hkrati nenadna sprememba v vrhu Preventa Global, ki jo je v prvih obrisih nakazala že skupščina, je z več vidikov prelomna. Razumeti jo kaže kot novo v nizu manifestacij obvladovanja, s katero Janko Zakeršnik dokazuje, da v vse ostrejšem spopadu s solastnikom Nijazom Hastorjem ne namerava popuščati.

Dolgoročno bi se lahko menjava uprave ob nenehnih lastniških trenjih izkazala za eno izmed usodnejših potez. Ni malo pesimistov, ki tudi v tej spremembi - ob upoštevanju širšega gospodarskega konteksta - vidijo znamenja začetka konca koncerna na Koroškem. Pri tem seveda ob razmisleku o akterjih ne merijo na novega prvega moža Preventa Ivana Majcna osebno, ki je kljub svojim referencam v koroškem prostoru prej neznanka kot ne, temveč predvsem na brezkompromisnega Zakeršnika, ki je v upravo, potem ko vzpostavlja sebi naklonjen nadzorni svet, pomenljivo "nastavil" še svojega sina.

Četudi je slovo Boruta Meha, ki med lastnikoma očitno ni več mogel uspešno krmariti, prostovoljno, mu je večinski lastnik z miniranjem predlogov uprave, tudi z zavrnitvijo sprva dorečene razvojne strategije, nezaupnico posredno izrekel že na skupščini. Če se je Meh kot ugledni menedžer, vpet v širše gospodarske pore, še tako trudil utiriti Preventov razvoj, ga je boj za lastniški primat po Zakeršnikovem prevzemu družbe že v manj kot poldrugem letu utrudil.

Čeprav je moral poseči po racionalizacijskih ukrepih, ki jih najbolj občutijo zaposleni, Mehu kljub temu ne gre očitati, da ni iskal kompromisov z delavci. Zakeršnik v javnosti slovi po drugačnem odnosu do zaposlenih. Težnja po dobičku vrsto delavcev v njegovih podjetjih brezbrižno pribija na socialno dno. Prva izjava novega predsednika uprave o cilju ohraniti uspešno koroško podjetje je optimistična. Kako realna je, bo, kot vselej, pokazal čas. Razkril bo tudi, ali je Zakeršnikov končni cilj res prodaja Preventa, kot se večkrat ugiba, pa tudi, kakšno taktiko protinapada v ozadju snuje Hastor. Da tudi njega ni mogoče podcenjevati, je že dokazal, nazadnje s prijavo Zakeršnika uradu za varstvo konkurence, ki je menda nasprotnika spodbudila k tožbi. Po logiki vračanja udarcev utegne nova uprava postati novo poglavje lastniških spopadov. Udarci bodo tako ali drugače najbolj prizadeli najšibkejše. Njihov edini spopad pa je (le) vsakdanje preživetje.

*Komentar je bil prvič objavljen v časopisu Večer, 7.1.2009.