A sem vam že povedala, da sem zaljubljena v Bosno in v Sarajevo? V ljudi tam doli, katerih mehkobe človek ne more opisati z besedami (priporočam branje Miljenka Jergovića), v njihov stil življenja, v njihovo hrano, v njihovo naravo ...

Tam nekega leta okoli 2004 ali 2005 (zdaj se ne spomnim natančno), sva z Ajo sedeli na klopci v Novigradu in sklenili, da greva naslednji četrtek sami z motorjem na motozbor v Orašje. In sva šli, ne da bi sploh vedeli, kam greva. Vsaka na svojem motorju. Bosanski cariniki naju niso spustili čez mejo, ker niso verjeli, da sva sami in sva morali 15 minut čakati, da se pripeljejo še fantje, ki jih ni bilo. Na koncu so naju spustili z besedami: »Ooo, ludi Slovenki.« In potem sva bili tam, v Orašju, z motorji, štiri dni, brez problemov, brez težav in neprilik. In sva se potem še parkrat vrnili, jaz nazadnje 2007.

Tako kot se vračam v Sarajevo in Gradačac. In kot se redno vračam tja, redno tudi skuham kaj Bosanskega. In čeprav prepričana, da poznam že vsako njihovo majhno kulinarično skrivnost, kot je npr. boza ali vezirska muhmadija, sem zadnjič od prijateljice, Bosanke po rodu, dobila recept za kljukušo. In ne, zanjo pa res še nisem slišala. Je pa fina in čisto enostavna za pripravo, zanjo pa potrebujete:

• 2 jajci
• 1,5 lončka mleka
• 2 lončka moke
• 3 žlice olja
• sol
• manjše kose piščanca brez kosti
• 2 žlici masla
• pol lončka mleka
• kajmak (lahk pa tudi kakšen drug mlad sir)
• mlado čebulo (če je pa ni pri roki, pa tudi nič hudega)

Jajci, moko, mleko, olje in sol zmešajte v gosto maso, podobno tisti za šmorn. Pekač obložite s peki papirjem in vanj vlijte maso, na katero razporedite kose osoljenega piščanca. Pecite v prej ogreti pečici na 190°C od 20 do 30 minut. Testo mora biti lepo zapečeno (ob robovih že zlato rumeno), prav tako kosi piščanca. Medtem segrejte 2 žlici masla in pol lončka mleka ter vse skupaj malo osolite. Pečeno kljukušo vzemite iz pekača, jo narežite na manjše kose ter zalijte z vročim mlekom, v katerem ste stopili maslo. Postavite jo nazaj v pečico, dokler ne popije mleko oziroma le-to ne povre. Nato jo servirajte posuto s kajmakom ter drobno narezano mlado čebulo. Zraven si privoščite zeleno solato ali motovilec.

Obstaja tudi kljukuša brez piščanca in brez jajc, pri kateri vmešate samo moko in mleko, jo dobro spečete, še vročo nadrobite na manjše kose (kot šmorn), zalijete z mlekom (je ne dajate več nazaj v pečico) in zabelite s kajmakom. Vendar je pri naši današnji kljukušu vsa dobrota ravno v piščancu oziroma v jamicah, v katerih ležijo kosi piščanca. Poskusite in se prepričajte sami.

In če se sprašujete, kje je danes slika? Ni je. Fotoaparat je boljši polovici padel na tla in z njim tudi slike kljukuše, ki so ostale na spominski kartici in čakajo na nov fotoaparat.