|
Kako slovnično pravilno napisati zos? Zos namreč nima ustreznega prevoda, saj ne gre za omako, kakršne poznamo v današnji kuhinji, ampak gosto tekočo hrano, ki se ji doda prežganje ali podmet in se praviloma zabeli z ocvirki. Najbolj poznani so štirje zosi – krompirjev (rpičov ali ripni), kumaričin (murkov), bučni (bučov) in korenjev (korejov). Ponavadi se jedo samostojno ali skupaj s svežim kuhanim ali suhim kuhanim mesom 1. Sama bi dodala k zosom še zeljnega oziroma nam poznanega kot presno zele.
Za vas sem danes po svoje pripravila kombinacijo krompirjevega in kumaričnega zosa, za katerega potrebujete:
- 6 večjih krompirjev
- 1 večjo svežo kumaro
- 2 stroka česna
- 1 žlico mlete rdeče paprike
- 1 žlico ostre moke
- 1 dcl kisle smetane
- sol, poper
Krompir in kumaro olupite, narežite na pol centimetra debele rezine in kuhajte v slanem kropu 25 minut. Vode naj bo toliko, da prekrije krompir in kumare. Odstavite s štedilnika in odlijte polovico vode. V ponvi pripravite prežganje iz moke, ki ji, ko se obarva svetlo rjavo, dodajte še papriko ter še malo prepražite. Vse skupaj previdno zalijte z vodo ter dobro premešajte, da dobite lepo gosto zmes. Pri tem pazite, da se vam moka in paprika ne sprimeta v kepice. Krompir in kumare zmešajte s paličnim mešalnikom ter dodajte prežganje. Na majhnem ognju kuhajte še 5 minut. Odstavite z ognja, dodajte strt česen, kislo smetano in poper, premešajte ter postrezite skupaj z mesom. Lahko je to kuhana govedina, hrenovke, prekajeno svinjsko meso, odlično pa se poleg podajo polpeti. 
Seveda se zosi včasih niso delali s paličnim mešalnikom, ampak so se šprudlali z rogljem. Mama Zinka ga še danes vešče uporablja, sama pa se raje poslužim modernih pripomočkov.
1 Povzeto po: M. Košan, Duštvo kmetic Dravograd: Libeliška Kuharica – Da ne boš vočn od mize šov. Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec. Slovenj Gradec. 2001
|