|
Že dobrih 12 let mineva, odkar sem se preselila na Obalo. Moram povedati, da sem se kar dobro aklimatizirala in da bi se zelo težko vrnila na Koroško, čeprav se tja zelo rada vračam. Ko se pripeljem v Mislinjsko dolino in zagledam Uršljo goro, vem, da sem doma. Ko se pripeljem skozi zadnji tunel v Dekanih in zagledam morje, vem, da sem doma. Tako je to. In edina stvar, ki se je res nikoli ne bom privadila na Obali, je poletna vročina, vključujoč poletno gužvo. Tega enostavno ne prenašam preveč dobro, zato se tudi vsi čudijo, ko pridem poleti na Koroško cela bledolična in mi skoraj ne verjamejo, da sem doma na Obali. Če verjamete ali ne, letos sem se kopala v slovenskem morju enkrat samkrat, kar je na 12 letno povprečje kar dosti, ker se ponavadi sploh ne kopam.
Imam pa zelo rada sever. Mraz me ne moti. Tudi dež ne. Zato na dopust pri nas ne hodimo na jug, temveč na sever, še posebej pa smo navezani na Nemčijo in Belgijo. Ja, prav ste prebrali. Nemčija je krasna dežela, s krasnimi ljudmi, hrano in še posebej seveda pivom. In povezano s pivom nas pot večkrat zanese v Bamberg, nemško prestolnico piva. Tam stoji enajst res starih pivovarn, v katerih, poleg piva, dobite čudovito košto. Dopoldan vam po večini nudijo malice, med 11.00 in 13.00 kosila, med 13.00 in 16.00 ponavadi kuhinje počivajo, zvečer pa lahko izbirate med sezonskimi specialitetami, med katerimi boste našli spomladi bele šparglje, jeseni bučke, pozimi divjačino, zgodaj poleti pa boste na vseh menijih ugledali pfifferlinge – lisičke. Te lisičke znajo res odlično pripraviti in lahko izbirate med omleto z lisičkami, spätzli z lisičkami, zrezki z lisičkami, divjačino z lisičkami, juho z lisičkami in še bi lahko naštevala. 
Lisičke pa najdemo tudi v koroških gozdovih in letošnja bera je bila, kot lanska, zelo dobra. Tako vam danes predstavljam goveje bržole v omaki z lisičkami in žajbljem, katerega posebnost pa je še ta, da sem v njem uporabila domačo kislo smetano s Koroške, ki je dala omaki piko na i. Verjamem sicer, da bo jed dobra tudi s smetano iz trgovine, vendar domače je le domače. Potrebujete:
- 400 g goveje bržole
- 150 g lisičk
- 4 večje krompirje
- 2 dcl kisle smetane (lahko tudi smetane za kuhanje)
- 4 stroke česna
- 4 lističe svežega ali posušenega žajblja
- poper, sol
Goveje bržole narežite na centimeter debele zrezke, jih zložite v posodo, prelijte z oljem, tako da prekrijete vse in jih pustite dobro zaprte v hladilniku 3 do 5 dni. Bržole po nekajdnevnem namakanju vzemite iz olja, osolite ter popecite v ponvi z obeh strani, da dobijo lepo rjavo skorjico. Nato jih predenite iz ponve ter v njej popecite in zapecite lisičke. Ko tudi te dobijo malo hrustljavo skorjico, jim dodajte bržole, zalijte s kislo smetano in na manjšem ognju kuhajte 20 minut. Pri tem pazite, da vam smetana ne povre in zalijte vmes s čisto malo vode. Medtem olupite krompir, ga narežite na pol centimetrske rezine ter dodajte k bržolam. Kuhajte še 20 do 30 minut na res majhnem ognju ter zopet pazite, da vam smetana ne povre ter zalivajte z vodo. Ko se krompir skuha dodajte žajbelj, poper ter stistnjen česen in kuhajte še pet minut. Servirajte z zeleno solato ter si privoščite poleg kozarček dobrega piva.
Toliko za danes o lisičkah, ko pa bomo naslednjič kuhali z gobami, vam napišem, kako sem se z njimi zastrupila, vsega pa je bil kriv Mito Trefalt.
|