|
Sobota je bila na Ravnah in Prevaljah zopet nabita z dogodki. Natančneje, za reportažo sva s fotografom lahko izbirala med tremi dogodki. Lahko si mislite, zakaj sva izbrala predizbor za Miss Balkana, ki je potekal v Rožmarinu.
Izkušnje so me naučile, da se na Koroškem nič ne začne točno, vendar sva se pred Rožmarinom vseeno narisala nekaj čez deveto. Po krajšem pogovoru z varnostnikom sem izvedel, da lahko štart pričakujemo ob enajstih. Dobil sem še dve informaciji. Prvič, na predizboru bo nastopal glasbeni gost. Drugič, vstopnina je deset evrov. Zaradi tega, pa tudi zato, ker se je neresno pogajati za akreditacijo na licu mesta, sem se zahvalil ter na glasovanje podal predlog o premiku v Kompleks. S tem ste ostali prikrajšani za kakšno fotografijo bodočih misic. Proceduralnih in drugih predlogov ni bilo, zato smo čez nekaj minut že sedeli v popolnoma praznem Kompleksu. Čez čas sta se nam pridružila še dva osebka, eden je pil čaj, drugi pa fanto. Postrežba je bila na nivoju, kako tudi ne. S sobotami je bil v Kompleksu vedno križ, še posebej, če ni bilo kakšnega programa. Petorica je kmalu postala trojica. Beseda je dala besedo, natakarica pa račun. Naslednja postaja, za katero sem do prihoda tja menil, da bo končna, je bil prireditveni šotor na nogometnem igrišču pri osnovni šoli na Čečovju. V šotoru je igral ansambel Rosa, dogodek pa je potekal v okviru državnega gasilskega tekmovanja. Na veselici sem pričakoval ogromno ljudi, vendar sem v tistem trenutku očitno pozabil, da masovne veselice na Ravnah ne uspevajo. Torej na Ravnah ljudje prisegajo na alternativno kulturo, pesniške večere, gledališče in opero? Tudi ne. Avto sem brez vsakršnega problema parkiral kar pri osnovni šoli, kar je bil prvi slab znak glede obiska. Ko sva prišla do šotora so se zle slutnje uresničile. Obisk je naravnost porazen. Eno pivo, malo sesti in premisliti situacijo. Fotografa je zagrabila lakota, zato se je odpravil po malico. Vrnil se je s svinjskimi rebrcami, nekaj čebule in dvema kosoma kruha. Nekaj časa je bil vesel, da je dobil zadnjo porcijo, čez čas pa dejal, da je »za n'č«.
Medtem, ko sem opazoval izjemno okajenega gasilca, ki je skakal gor in dol po šotoru ter v roki vihtel svoj pulover, sem razmišljal, kako je mogoče, da je prireditveni prostor tako slabo obiskan že drugič zapored. Roko na srce, 50 ljudi je za veselico premalo. Gasilec se mi je nevarno približal, ter prekinil tok mojih misli. Naslednji dan je taisti gasilec usmerjal promet pri tranformatorju na Čečovju. Zelo verjetno je imel s sabo tigra.
 Prireditev je bila slabo obiskana zaradi slabe promocije. Samo gasilsko tekmovanje je bilo dobro oglaševano, zelo pa je šepala promocija posameznih dogodkov. Časi, ko si na oglasno desko obesil plakat ter s tem privabil ljudi so že davno mimo. Da ne omenjam velikosti in oblike plakata. Druga zgodba je financiranje. Vprašamo se lahko, ali so smiselne raznorazne veselice, če pa so le-te slabo promovirane in so v končni fazi same sebi namen? Verjamem in upam, da se bodo izvedeni projekti kritično ocenili ter da se bodo v prihodnosti izboljšali. Naslednja večja priložnost bodo ravenski dnevi konec avgusta. Ne glede na slab obisk so se vsaj tisti, ki so prišli, zabavali. Nekaj parov se je vseskozi vrtelo na plesišču. Počasi sva spila pivo ter se odločila za premik v do nedavnega zgolj spalno naselje Prevalje. Dogajanje na Prevaljah je še enkrat več popestril Center Caffe, v katerem se je zbrala gruča ljubiteljev hip-hopa. Ob sobotah so alternativni dogodki na Koroškem pregovorno slabo obiskani, zato nisem pričakoval gneče. Vendar je očitno pomanjkanje hip-hop vsebin na Koroškem v Center privabilo kar veliko število ljudi s kapami, širokimi hlačami in pulovri na kapuco. Mislim, da je od zadnjega hip-hop dogodka na Koroškem minilo kakšnih sto let. Plakat je obljubljal 10 MCjev in glavno zvezdo Triiipla iz Velenja.
Takoj po prihodu me je presentila gneča tik pred odrom. Trije MCji so očitno prepevali enega izmed hitov, saj je publika množično sodelovala z značilnimi gibi rok. Imeli so kar dober »flow« oziroma ritem. Do sedaj, vsaj na dogodkih, ki smo jih obiskali v Centru še ni bilo tako velike gneče pred odrom. Srečal sem starega znanca in sodelavca, ki mi je rahlo okajen zatrdil, da je Triiiple »Ful dober!«. Najbrž ni naključje, da je prav on njegov novi menedžer.
Postrežba je bila še enkrat več učinkovita, le pivo je bilo malo toplo. »Ne folgamo ga hladit…«, mi pravi natakarica. Razmišljal sem, da je rahlo toplo pivo dobra taktika za gostince. Namreč, gost ga instiktivno pije hitreje, da se mu ne bi še bolj otoplilo. Hudič je v tem, da pretoplega nihče ne pije. Neumno razmišljanje o pivu in gostincih je prekinil Triiiple s svojim nastopom. Nastop ocenjujem za več kot solidnega, saj se vidi, da ima izkušnje, predvsem pa mu jezik lepo teče. Vmes so se mu pridružili različni MCji, najmanj pa je iz sebe iztisnil neki MC, mislim da iz Slovenskih Konjic, ki mu je nekaj dalo »pasa«. Po moji skromni oceni topel pir. Nasploh se je čez čas pokazalo, da se večina gostov s kapami in širokimi hlačami med sabo dobro pozna, ter da gre za dobro povezano subkulturo iz vse Slovenije. Ves večer so se MCji izmenjavali na odru, nekateri so tudi zaplesali. Naletel sem na dva redna gosta Center Caffeja. Eden od njiju je pil, drugi ne. Zanimivo, da je imel tisti, ki je pil, naslednji dan ob devetih zjutraj službo. S fotografom, ki tega dne ni bil fotograf v polnem pomenu besede, kar je razvidno tudi iz odsotnosti slik v tej reportaži, sva tudi nekaj spila. Večer se je nadaljeval v prijetnem vzdušju. Jokanja nekega MCja, da so ga tako rekoč izklopili ter vrgli iz odra nisem dodatno raziskoval. Verjamem, da so tako MCji in pa tudi gostje Center Caffe zapustili zadovoljni. Še končna ocena: Miss Balkana – brez ocene; Kompleks – brez dogodka, brez ocene; Veselica v šotoru – porazen obisk, zato 2/10; Center Caffe – topel pir, zato 7/10.
|