Včeraj je v poročni dvorani občine Črna na Koroškem potekala predstavitev ene največjih pridobitev ohranjanja jezikovne kulture v zgornji Mežiški dolini in slovenskega jezika nasploh.

Rokopisni snopič je pisno pričevanje o rabi slovenske govorice v Mežiški dolini v 17. stoletju in je precej starejši od leškega rokopisa iz 18.stoletja. Posebna vrednost Črnjanskega rokopisa, katerega avtorica je Marija Irma Vačun Kolar, je seznam domačih imen iz Črne in okolice. Med zapisi v latinščini so vpisane slovenske oblike imen darovalcev in darovalk ter v slovenščini zapisana molitev za večno življenje tistih, ki so prispevali za cerkev.  

Rokopis je pomemben zgodovinski in jezikovni dokument o življenju Slovencev v Črni na Koroškem od leta 1633 do 1707. Faksimile je narejen na osnovi digitaliziranega originala dimenzij 147x196 mm, ki ga v strogih klimatskih pogojih hrani Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in je v knjigi, ki jo je oblikoval in tehnično uredil Blaž Prapótnik, v celoti objavljen barvno. Neprecenljiv zgodovinski in jezikovni dokument je zdaj v svoji originalni podobi ter celotnem obsegu na voljo bralcem, študentom in javnosti.