|
Jan Klančnik, foto: Saša Jelen, TIC Ravne
|
|
Četrtek, 02. julij 2009 23:02 |
|
Na Ravnah je bilo moč v sredo 1.7. v okolici nekdanjega Titovega doma (novega zvenečega vzdevka kulturni hram v zadnjih 18 letih še ni pridobil) slišati prav nenavadno govorico, ki je v teh krajih nimamo priložnosti pogosto ujeti. Za nastop v ravenskem kulturnem domu so se namreč v največje mesto na Koroškem pripeljali folklorni plesalci iz Francije, natančneje iz Bretanije, province na zahodu države. Da bi bila stvar še dodatno jezikovno začinjena, je del nastopa zaznamovala uporaba keltskih jezikov, ki so v tistem delu Evrope menda še vedno v uporabi.
Skupina plesalcev in glasbenikov, ki smo jih lahko občudovali v precej dobro zapolnjeni dvorani, je bila ustanovljena leta 1990 in vse od takrat se število članov veča. Mladi s podeželja se družijo ter zvesto sledijo svoji tradiciji, ki je ponavadi specifična za vsako vas posebej, plesi pa predstavljajo priložnost za druženje.
Kot povprečen Slovenec, ki ima o francoščini toliko pojma kot o reji škotskega goveda (da o keltščini sploh ne govorim), sem iz prenovljenega stola kulturnega doma občudoval predvsem pisana oblačila ter dobro voljo nastopajočih, ki se kljub vročini niso dali motiti. Še ob koncu uro in pol dolge predstave so namreč delovali sveži kot na začetku.
Očitno je za celotno predstavo stala tudi zgodba, ki so jo zbranim v nekakšni polomljeni »Allo allo« angleščini tudi poskušali predstaviti. Kljub podobnemu imenu je namreč Bretancem »britanščina«, ki so jo občasno uporabili za komunikacijo z občinstvom, povzročala težave. A ker štorija tako ali tako ni bila v ospredju, jim zbrani tega nismo zamerili.
Približno petindvajset plesalcev in plesalk je ob spremljavi manjšega orkestra (glej okvirček), pričaralo nekoliko nevsakdanji, a zato na zaspanih Ravnah toliko bolj dobrodošel dogodek. Škoda, da Koroško kulturno poletje traja le za časa najtoplejšega izmed letnih obdobij (morda bi se te dni kdo obregnil ob podatek, a dolgoletna vremenska statistika uporabljen pridevnik potrjuje!). In škoda, da ni bilo publike še nekaj več!
Orkester sta sestavljala tudi igralca Binioua (nekakšne »dude«) in Bombarda (klarinetu podobno glasbilo), dveh za Bretanijo značilnih inštrumentov.
|
