V galeriji Kulturnega centra Ravne je potekala otvoritev razstave fotografij Janeza Korošina, ki se je rodil in šolal  v Ljubljani. Po končani šoli se je  kot kemijski tehnik zaposlil v Železarni Ravne. S fotografijo se je začel ukvarjati prav tam pod mentorstvom Francija Kamnika in se hkrati tudi včlanil v Fotoklub Ravne na Koroškem. Kasneje se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, kjer je delal v laboratoriju za optično spektroskopijo vse do upokojitve. Samostojno je razstavljal več kot tridesetkrat, sodeloval je na okoli 350 skupinskih razstavah, za svoja dela pa prejel 95 diplom pohval in nagrad. Sedaj živi in ustvarja v Ljubljani.

O avtorju čudovitih grafitov je na otvoritvi razstave v Kulturnem centru spregovorila umetnost na zgodovinarka Milena Zlatar, ki je povedala: »Grafiti so medij komunikacije, umetniškega ustvarjanja urbanih skupin in posameznikov, ki za galerijo svojih artefaktov izkoristijo prazne površine stavb, zidov podhodov za pešce, sten dovozov in izvozov na avtocesto, še najraje pa imajo opuščene mestne predele, ki so hkrati tudi prostori alternativnega druženja, saj tako njihova sporočila dobijo tudi nove vsebine. Primer, kako je grafitarska "umetnost" presegla običajne urbane grafitarske akcije, je na metelkovi urejena stena t. i. "wall of fame", ki so jo skupaj uredili grafitarji iz Ljubljane, Maribora in drugih slovenskih mest v času Suburban kake festivala, ki je bil leta 2000 v Ljubljani.«    

Na prvi pogled se zdi, da je Korošinov cikel Grafiti na Metelkovi nastal povsem slučajno. Avtor je na poti v Klinični center (večkrat) hodil po ulici in so mu poslikane fasade na območju nekdanje vojašnice, ki so jo »zasedle« alternativne skupine, vzbudile radovednost in oko izkušenega fotografa je prepoznalo enkratne motive; posebno živost so jim pridali še mimoidoči in druga mizanscena tega kulturnega centra. Stene niso živele samo zaradi grafitov, temveč je tudi zob časa poskrbel, da si je minljivost vsega živega in neživega podajala roko s polnokrvno energijo grafitarskih artefaktov. Korošin je prepoznal vrednost te scene in jo tudi znal s posluhom predstaviti; gre za pravo kadriranje, zaustavljene trenutke, ki jim avtorska fotografija doda nove dimenzije prostora in časa.  Iz prvega zanimanja se je tako rodila serija fotografij, ki se ji je posvečal od leta 2001 do 2011. Čas je sovpadel s pozornostjo, ki jo je tej obliki kulture posvečala tudi slovenska strokovna javnost. Leta 2004 je bila v galeriji Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani razstava del slovenskih grafitarjev, sodelovalo je šestnajst avtorjev iz Maribora, Celja in Ljubljane, dve leti zatem, leta 2006, pa so v Galerijo Cankarjevega doma v Ljubljani povabili Janeza Korošina, da predstavi svojo serijo fotografij na to tematiko. Leta 2010 je serijo razstavljal tudi na Institutu Jožef Stefan.

Razstava na Ravnah na Koroškem je posvečena avtorjevemu šestdesetletnemu ustvarjalnemu delu na področju fotografije, ki ga je začel prav tukaj na Ravnah, in njegovemu mentorju, nekdanjemu sodelavcu v Železarni Ravne in dolgoletnemu fotografskemu prijatelju Franciju Kamniku.
Prijeten jesenski večer so poleg zanimive otvoritve grafitov popestrili še Samo Kolar s svojim saksofonom in Oskar Kolar na kontrabasu ter moderatorka programa Anja Vajde.

O svojih mladostnih spominih na Koroško, kamor je kot šestnajstleten fant prišel pred mnogimi leti, je spregovoril tudi sam avtor Janez Korošin. Predvsem pa se je zahvali organizatorjem razstave, da lahko po vseh teh letih zopet razstavlja tukaj. Pred desetimi leti je sicer že razstavljal v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika.

Fotografije, ki so bile posnete pri mladinskem hotelu Celica v Ljubljani, si je mogoče ogledati do konca meseca oktobra v Kulturnem centru Ravne.