V torek, 10. februarja 2009, se je v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika odvilo drugo predavanje cikla štirih javnih predavanj Platon za začetnike z naslovom  - »Kako doseči Platonove ideje?«.

Predavanja, ki jih organizirata Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika in filozofsko društvo Zofijini ljubimci, so namenjena vsem 'ljubiteljem modrosti', še posebej pa nam, ravenskim dijakom, ki smo si za izbirni maturitetni predmet izbrali filozofijo.

Dr. Boris Vezjak, predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru, je predavanje pred polno Kuharjevo dvorano pričel z pričel z bolj šolskimi razlagami nekaterih konceptov, ki jih je v filozofijo vpeljal Platon. Poudaril je, da je Platonov nauk o idejah ni zaključen sistem, hkrati pa ni znano, kolikšen je k temu prispevek njegovega učitelja, Sokrata.

Za začetek naj namenim nekaj besed Platonu. Je avtor mnogih spisov v obliki dialogov, v katerih kot glavna oseba ponavadi nastopa Sokrat, vendar ne moremo natančno opredeliti, v kolikšni meri je avtor povzemal svojega učitelja. Platon je postavil temelje metafizike; zagovarjal je obstoj višjega, nebivajočega in večnega sveta idej, ki naj bi utemeljeval čutno zaznavni svet (posnetek). Pravi, da je uzrtje idej mogoče le z umom, telo pa dušo, ki ji je edini omogočeno večno bivanje, ovira pri videnju oz. dojemanju popolnosti.

Od kod pravzaprav Platonu ideja o idejah? Čutni svet se neprenehoma spreminja, je nestalen in nepopoln. Kljub vsemu ostaja enak, zaznamuje ga nespremenljivost in večnost. Platonov odgovor na to vprašanje je nadčutni svet idej, nekakšen vzrok za red.

Predavatelj je torej obrazložil poseben ontološki (bitnostni) in epistemološki (spoznavni) status idej in podal nekaj argumentov (metafizični, epistemološki, semantični, logični in mnemični - spominski). Od časa do časa je predavanje popestril z zanimivo anekdoto.

Na koncu je Vezjak okvirno izpostavil še vprašanja (težave) Platonovega sveta idej; npr. ločenost svetov – če so stvari ločene od idej, kako je ideja v njih navzoča? Teoretično ideje namreč niso navzoče v stvareh; slednji so le posnetki, v katerih so ideje udeležene, niso pa del njih samih.

Drugim zanimivim vprašanjem – Ali obstaja ideja grdih stvari? Zakaj ne obstaja ideja »slabega«? Ali obstajajo ideje stvari, ki fizično ne obstajajo (so izumrle ali pa še niso izumljene)? – smo se po predavanju posvetili v zanimivem pogovoru.

Kako torej doseči Platonove ideje? Razmišljajte.

V kratkem času se obetata še dve predavanji. 24. februarja – Maja Sunčič: Grčija v Platonovem času in 3. marca – Bojan Borstner: Kritika Platonove filozofije. Vabljeni!

Več fotografij lahko najdete v Albumu.