V Politehničnem muzeju v Moskvi, enem največjih tehničnih muzejev na svetu, je te dni odprta razstava »Tri tisočletja železarstva na Slovenskem«.

Razstava je pred leti nastala v Muzeju na Ravnah, avtorica razstave je dr. Karla Oder iz našega muzeja, pri razstavi pa so sodelovali vsi slovenski muzeji, ki hranijo železarsko dediščino. Sodelovanje muzejev je plod pred leti oblikovanega društva Slovenska pot kulture železa. Razstava je že od svojega začetka zelo odmevna, gostovala je mnogo kje v Sloveniji, v tujini pa dvakrat na Madžarskem in sedaj tudi v Moskvi.

Janez Kovač, dr. Karla Oder in Maksimilijan Večko, iniciatorji Slovenske poti kulture železa pred službenim vhodom v Politehnični muzej Moskva

Zlasti slednjo gostovanje je izjemen uspeh, saj gre za enega največjih tehničnih muzejev na svetu. Ko smo svoje kolege v okviru Evropske poti kulture železa obvestili o odprtju, smo na primer iz Budimpešte od direktorice livarskega muzeja Katalin Lengyel-Kiss dobili prisrčno čestitko, Prof. dr.inž. Gabriel Kunhalmi, profesor na metalurški fakulteti v Košicah na Slovaškem in predsednik slovaške poti kulture železa pa mi je pisal: »Dear Mr Vecko, I am glad to have your information about this exhibition. It is important have one exhibition in such honorable place, I congratulate you. I hope once it will be also in Košice. For it I shall discuss with Mr Labanic. All the best, Gabriel Kunhalmi.« (Prevod: Spoštovani gospod Vecko, sem vesel informacije o tej razstavi. Pomembno je imeti razstavo v tako častitljivem mestu. Čestitam vam. Upam, da bo nekoč vaša razstava tudi v Košicah. O tem bom ponovno govoril z gospodom Labaničem, direktorjem Tehničnega muzeja Košice. Vse najboljše, Gabriel Kunhalmi).

V Moskvi je navada, da se odprtja razstav opravijo v ponedeljkih, ko so muzeji sicer zaprti in je odprtje namenjeno samo povabljenim gostom. V našem primeru je bil odziv izreden, med 150 in 200 je bilo navzočih, med njimi tudi mnogo Slovencev, ki tam živijo ali so tam poslovno. Med znanimi obrazi smo opazili dr. Antona Beblerja, dr. Metoda Dragonjo (vodja predstavništva NLB v Moskvi), dr. Andreja Rozmana (profesorja ljubljanske filozofske fakultete) itd.

In še zanimivost: slovensko veleposlaništvo je po otvoritvi pripravilo zakusko za navzoče. Navzoči so zlasti veliko posegali po pladnju salam, ki so tudi kmalu pošle. Ko sem veleposlanico vprašal, kje je te odlične salame dobila, mi je pojasnila, da jih za reprezentančne namene vedno kupuje v Kotljah pri Pavšerju. Sredi Moskve smo uživali domače dobrote!

Sedaj, ko sta od odprtja minila že dva tedna, je slišati tudi že za prve odmeve. Tako me je Polona Frelih, dopisnica Dela v Moskvi, te dni obvestila: »Ne boste verjeli, ampak vašo razstavo sem si ogledala ravno danes. V muzeju sem zbrala kar nekaj odzivov, ki so zelo pozitivni,…« Moram tudi povedati, da v slovenskih medijih do sedaj še ni bilo odmevov na odprtje. Razlog je odsotnost slovenskih dopisnikov, ki so bili na dan odprtja vsi v Ukrajini, kamor je na državniški obisk prišel naslednji dan predsednik Türk.