Bajta
KULtura


Iron Maiden na Koroškem? PDF natisni E-pošta
Mitja Gruber, Foto: Jernej Prodnik   
Sobota, 04. oktober 2008 15:30

Včeraj se je v klubu KompleKS začela redna klubska sezona. Kot precej rednemu obiskovalcu kluba, me ni nič kaj presenetilo, da so se na, z glasbo zelo skopem, jukeboxu, vrteli komadi skupine Iron Maiden. Navsezadnje, kateri petek pa se ne? Bolj pa je presenetilo dejstvo, da sem omenjeno skupino slišal tudi v živo v dvorani. No ja, po pogledu na oder sem hitro spoznal, da tam ne stojijo sloviti Britanci, temveč neki drugi fantje, ki igrajo priredbe tako pristno, da bi jih še največji Iron Maiden fani z zavezanimi očmi le stežka razkrinkali.

V KompleKSu Iron Median

Ta petek je klub KompleKS gostil, v zadnjem času, zelo popularno skupino Iron Median, ki jim je pred kratkim uspelo razprodati Orto bar (Ljubljana) in obnoreti Beograd. Mogoče je čisto odveč, da povem, kaj fantje igrajo, ampak, bom vseeno. Iron Median so skupina slovenskih glasbenikov, ki igrajo izključno priredbe skupine Iron Maiden. Za ogrevanje pa je poskrbela lokalna ad-hoc skupina Scepsis, sestavljena iz članov Wartune in Thraw. Pa gremo lepo po vrsti ...

Ko sva s fotografom nekaj minut čez predviden začetek koncerta prišla na prizorišče, nisva bila niti malo pozna, saj sva točno vedela, da se bo začelo, kot ponavadi, z manjšo zamudo. Ljudje, ki so se večinoma gnetli ob vedno priljubljenem šanku, so bili tokrat različnih starosti. Nekaj je bilo starih "die hard" Iron Maiden mačkov, nekaj tistih, ki so prišli samo na pivo, prevladovalo pa je standardno občinstvo na metal dogodkih v KompleKSu.

Za vstop v dvorano so naju organizatorji pustili kar nekaj časa čakati, saj menda nihče ni vedel za najin prihod, ampak dobro, navsezadnje sva le uspela. Pred začetkom lokalcev Scepsis, so se nekateri stari prdci, če lahko uporabim izraz, ki ga radi uporabljajo Angleži, zmrdovali za šankom, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. Nekdo je celo "duhovito" izjavil, da je edina dobra stvar pri njih, da ne znajo več kot sedem komadov.

Kakorkoli že, tistim, ki so ostali za šankom je lahko žal, saj so Scepsis navdušili z odličnim izborom priredb ter še boljšo izvedbo. Njihov repertoar je bil vsekakor balzam za ušesa vseh ljubiteljev metala, saj so igrali tako pesmi od Sepulture in Pantere kot Iron Maidnov in Violence, proti koncu pa očarali še s tehnično zahtevno priredbo pesmi Scavenger Of Human Sorrow skupine Death.

S kvalitetno izvedbo, dobrim izborom in dobrim nastopom Scepsis zagotovo niso pustili ravnodušnega nikogar, vsaj mene ne. Tudi večkrat moteče dejstvo, da so igrali skoraj izključno priredbe, včeraj ni bilo moteče, saj je bil tako ali tako celoten dogodek v znamenju le-teh. Navkljub temu, da jih občinstvo še ni bilo sito in so želeli še, so se domačini morali posloviti, saj je bilo treba ponuditi oder še glavni atrakciji večera. Pavzo, ki ni bila predolga, nas je večina efektivno izkoristila za osvežitev grl.

Začetek nastopa skupine Iron Median je privabila v dvorano še vse tiste, ki so prej prednost pred glasbo dajali pivu in pogovoru s prijatelji. Že v uvodu so nastopajoči dali slutiti, da obvladajo in da so zagotovo odličen približek orignalu. Skozi svoj več kot uro trajajoč nastop so to samo še potrjevali in iz vseh strani so se slišale pohvale, da zvenijo bolj ironmaidensko kot sami Iron Maidni, kar lahko samo potrdim.

Stari znanci slovenskih koncertnih odrov (člani prihajajo iz različnih skupin, med njimi Big Foot Mame, Sauages, Requiem ...) so odigrali večinoma vse njihove uspešnice (Fear Of The Dark, Iron Maiden, Wicker Man, Can I Play With Madness, ...), ob katerih so ljubitelji maidnov, ki seveda do potankosti poznajo besedila, veselo prepevali in vzklikali. Bilo je prav lepo videti toliko zadovoljnih obrazov, ki se bodo še dolgo spomnili prijetnega večera ob njim ljubi glasbi. Sicer je treba povedati, da je bil odziv publike (na oko rečeno se jih je zbralo okrog 150) na izvajalce bolj mlačen, ampak tako je pač to, če ljudje pridejo poslušati glasbo in ne slaviti tistih, ki jo (samo) reproducirajo. Tisti, ta skopi, pa se bodo verjetno še zadovoljno namuznili, da so poslušali (ne moremo reči videli) Iron Maidne za drastično manj denarja, kot pa sicer.

Za konec pa še to, koncert je minil v sproščenem in prijetnem vzdušju, brez problemov in posebnosti, mogoče je kdo pregloboko pogledal v kozarec in ga še danes boli glava, ampak zagotovo so se vsi imeli lepo. Ob tem naj pohvalim še odličen zvok in s tem izrečem javno pohvalo tonskim mojstrom, ki si jo vsekakor zaslužijo.

 

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Razstava koroških umetnikov na sedežu Univerze v Ljubljani PDF natisni E-pošta
Robert Marin   
Četrtek, 25. september 2008 08:04

Ni se zgodvo pr' nas, pa vseeno ... Po daljšem obdobju abstinence so se v sredo zvečer v našem glavnem mestu zopet sešli nekateri koroški umetniki in na ogled postavili skupno razstavo, ki jo bo do 11. oktobra gostil Deželni dvorec na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Razstava Koroških umetnikov na sedežu ljubljanske Univerze

Otvoritvena slovesnost, ki se je pričela akademskih 15' pozneje, kot po predvidenem urniku, nam je postregla z življenjem in delom nekaterih koroških likovnih ustvarjalcev, pa tudi drugih, ki so tako ali drugače prispevali na področju kulture pri nas in širše.

Devet ustvarjalcev; B. Borčić, A. Grošelj, Š. Marflak, B. Kumprej, S. Brezočnik, L. Popič, P. Hergold, D. Srebnik in Z. Rožič je na ogled postavilo po dve deli, skupaj torej 18 eksponatov vrednih ogleda.

Prireditev, ki sta jo sta finančno podprla LEK in zavarovalnica Triglav, omogočila pa občina Ravne na Koroškem ter Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec, si je ogledalo približno petdeset ljudi. Med njimi je bilo opaziti tudi novopečenega poslanca, sicer župana Slovenj Gradca Matjaža Zanoškarja.

Kot pa se za tovrstne otvoritvene slovesnosti spodobi - in nekateri to prav dobro vedo, je bilo tudi tokrat, brez izjeme, poskrbljeno za želodec. Muzeji, galerije in podobno namreč človeka po določenem času izmučijo. Narezek - ržen kruh, suhe salame, sir, pašteta, pa še kaj se je našlo, je potrjeno, vsem v slast, prišel s kmetije na Koroškem, katere ime mi je na škodo tebe, dragi bralec, na žalost ušlo.

Vina tokrat ni bilo, saj je alkohola, po nevemkaterem členu že, v stavbah in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne pije več. No, se ga še, ponekod, ampak je kaznivo.

 
POPRAVEK: V zvezi s pričujočim člankom sem dolžan popravek: po naših informacijah je za organizacijo in brezhibno izpeljavo prireditve kljub zvenečim sponzorjem v glavnem odgovoren Zoran Rožič, predsednik Kulturnega društva koroških likovnikov.

 

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Konec šotorjenja PDF natisni E-pošta
Jernej Prodnik   
Sreda, 24. september 2008 21:00

Še v Slovenj Gradcu so minili trije dnevi šotora zabave, tako da se bo ob ritmih zabavne glasbe na Koroškem v bližnji prihodnosti uživalo samo še v Vuzenici. Po koncu šotorjenja se nedvomno ves Slovenj Gradec počuti, kot da je preživel izjemne taborniške dneve. Ali skavtovske, kakor za koga.

Šotorjenje v Slovenj Gradcu

Ob standardni postavi veseljaških narodno-zabavnih skupin je šotorjenje pred Upravno enoto občine Slovenj Gradec nedvomno zaznamoval predvsem gospod Vlado Kreslin s skupino, ki je v četrtek zaigral povsem polnemu šotoru. Mož s črno kitaro je z Malimi bogovi reden gost veselic po celotni Sloveniji, a za razliko od drugih narodnih zabavljačev ne potrebuje podpore, da bi privabil množice.

Najbrž bo polnil šotore še čez par desetletij in še vedno bo v prve vrste privabil kup mladenk, ki so zanj slišale od starcev. Potem samo ostane vprašanje, kdo bo tokrat šel na koncert, da si ne bomo slučajno napoti? Če si dober pač lahko nagovarjaš vse naenkrat in ob tem ohraniš obraz.

Edina zamera, ki jo Vladeku tokrat lahko izrečemo je, da je kljub navdušenju četrtkove množice odigral samo en bis, čeprav je šotor glasno zahteval še. To je tudi velika razlika med prvim in drugim dnevom šotorjenja, ki so ga popestrili Mambo Kings, zajebantski Lepi Dasa in na koncu še korošica Monika Pučelj. Kljub temu, da je trojček imel nekajkrat boljši termin, je privabil precej manj ljudi, kar bi znalo biti resno sporočilo organizatorjem koga v bodoče vabiti na tovrstne šotorijade.

Mambo Kings so preigravali predvsem priredbe in isto velja za sarkastičnega Lepega Daso, ki ob zelo dobrem vokalu v lastna besedila redno vgrajuje izvrstne opombe. A kaj ko to ne spremeni dejstva, da so tovrstne opazke skoraj povsem brez pomena, če so preprosto preslišane. Tudi mladoporočenka je postregla s kar nekaj priredbami, med drugim »Simply the best« Tine Turner, seveda pa ni izpustila niti svojih lastnih hitov. Izpostaviti gre zagotovo vsaj »Fanta iz Slovenije«, ki nosi že kar skrajno močan nacionalistični naboj.

Besedilo pesmi, ki bi ga z lahkoto napisal gospod Andrej Šiško, govori o edini pomembni stvari pri izbiri partnerja, nacionalnem poreklu. Pustimo ob strani dejstvo, da je mogoče pijanec, ki pretepa družino in otroke ter je ob tem še ksenofoben rasist, ključna determinanta mora biti, da je Slovenec. Ostalo, na kar ima bodoči mož vsaj delno lahko vpliv sam, se mu že da odpustiti. Resno, si kdo predstavlja, da bi bil Hrvat? Blamaža! Nacionalistično-patriarhalni zmazek prihaja izpod prstov mojstra, Aleša Klinarja – Klinčija, ki je med drugim zaslužen za nastanek izjemnih Rock Partyzanov.

V šotoru je v petek kraljeval župan občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar, ki je tokrat kar lastnoročno obvladoval plesišče in vrtel po nekaj plesalk, nekatere pa so ga ob tem komaj dohajale.

Ob zračnih lupingih se je vsak ljubitelj nezlomljenih tilnikov lahko le prekrižal in zahvalil komurkoli se pač že zahvaljuje, da župan ni spil preveč. Dan poprej je na istem prizorišču veselo pozdravljal skoraj vsakega obiskovalca posebej in le dan po koncu šotorjenja se je izkazalo, da mu je vztrajno nagovarjanje morebitnih volivcev pomagalo pri preboju v parlament.

Zanoškar seveda ni bil edini politik na prireditvah v šotoru, v pelerinah so se pri skupni mizi skupaj svetili predstavniki Socialnih demokratov s kandidatom Jurijem Šumečnikom, ki pa se za vstop v parlament zaenkrat še bori. Dnevno se je tako lahko videlo kar nekaj občinskih ter političnih veljakov. Vse do začetka sobote, ko se je uradno začel volilni molk, pa so stranke pridno razdeljevale material, ki naj bi (pre)pričal o njihovi kvaliteti. A interna raziskava je pokazala, da strankarski kuliji lahko obkrožijo tudi neprave kandidate. Ali celo več njih.

Zadnji dan, ki ga je avtor tega članka na žalost zamudil, so zaigrali Original Pohorci, Atomik Harmonik in Rebeka Dremelj. Na svoj račun so torej prišli predvsem ljubitelji razgaljenih oblin, za atomično poskočne balončke pa se ob tem postavlja resno vprašanje, če so jih različne koroške občine morda najele skupaj in pri tem dobile kakšen popust. V komaj mesecu dni jih bo namreč ta vikend mogoče na Koroškem videti še tretjič, tokrat v Radljah.

 

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Otvoritev razstave ob 10. letnici smrti Jožeta Tisnikarja PDF natisni E-pošta
Patricija Zbičajnik   
Četrtek, 18. september 2008 20:00

Včeraj so se pokojnemu samouku Jožetu Tisnikarju poklonili prijatelji, občani in tudi ljudje iz likovne stroke, ki so seznanjeni z umetniško vrednostjo njegovih slik. Otvoritev se je začela okoli sedme ure, z običajnimi formalnostmi in izrazi naklonjenosti pokojnemu slikarju. Prireditev so dopolnili še glasbeni vložki sopranistke in njenega spremljevalca na klavirju.

Hommage Jožetu Tisnikarju

Bolj kot govorjenju sem pozornost posvetila Tisnikarjevim delom, preprosto me je iz vseh strani zbadala tesnoba, ki jo je prikazoval bodisi z vranom, ki je bil njegov sopotnik in hkrati motiv (simbolika, ki jo povezujemo z naznanilom žalosti, nesreče, smrti) ali z obrazi, v katerih gre najti avtorja samega in pričajo o doživetih izkušnjah. In teh na njegovem delovnem mestu zagotovo ni manjkalo. Od leta 1951 je bil zaposlen v slovenjegraški bolnišnici najprej kot bolničar, nato kot obdukcijski pomočnik v prosekturi.

Prav ta pa je postala tudi njegov atelje. Tukaj se je ukvarjal z vprašanjem smrti, ki je v današnji družbi hitro tabu, saj nam prinaša občutke strahu in nelagodja. Prvič človeku samemu in njegovi minljivosti, hkrati pa tudi žalujočim, ki izgubijo drago osebo in se hkrati zavejo konca. Katarina Hergold Germ je v publikaciji, ki jo je Koroška galerija likovnih umetnosti izdala posebej za to priložnost, zapisala: »Svet živih, ki bodo umrli, se nenehno prepleta s svetom mrtvih, ki so bili živi.«

Tisnikarjeve slike izražajo eksistencialna vprašanja in njegovo intimno izpoved, ki se je zaključila 30. oktobra 1998. V galeriji so dela iz vseh njegovih obdobjih, pod naslovom Hommage Tisnikarju pa so všteta dela drugih umetnikov (Hermana Pivka, Mirsada Begić, Zdenka Huzjana in Dragiše Modrinjaka), ki jim je skupna misel o miljivosti človeka.

Vključno z razstavo bo potekal Simpozij o življenju in delu Jožeta Tisnikarja, 26. septembra 2008, (od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure) kjer bodo predavali strokovnjaki s področja umetnostne zgodovine, filozofije, estetike itd.., ter 27. septembra 2008 ob 10. uri strokovna ekskurzija v Mislinjo, k Tisnikarjevi rojstni hiši.

(Več informacij o razstavi lahko dobite na straneh Koroške galerije likovnih umetnosti http://www.glu-sg.si, še več fotografij pa v našem albumu).

Več fotografij lahko najdete v Albumu.

 
Kdo vam je pa to delu? PDF natisni E-pošta
Barbara Žvirc   
Nedelja, 14. september 2008 21:00

Narodni dom v Mežici je v soboto, 13.9.2008, spet odprl svoja vrata kulture željnim Korošcem. Odrske deske je poletnega prahu odrešil Boris Kobal z monokomedijo Kdo vam je pa to delu? Politična satira, katere besedilo se rahlo spreminja glede na aktualne slovenske politične premike, je zaživela pod streho Café teatra. Besedilo je delo Marka Pokorna, scenografija Andreja Stražišarja, režijo pa je prevzel Jaša Jamnik.

Monokomedija Kdo vam je pa to delu?

Boris Kobal se tokrat predstavlja kot Joško Duša, vodovodar tretje generacije v družini, diskretni in vestni mojster s klientelo, ki jo sestavljajo večinoma slovenski pomembneži - filozofi, umetniki, estradniki in politiki. Samostojni podjetnik, katerega lajtmotiv je, da mora voda po ceveh slovenskih kopalnic nemoteno teči, je najboljši vodovodar med filozofi in najboljši filozof med vodovodarji, zaradi prijatelja Silva, zdravnika, pa ima še vso medicino v malem prstu. Med svojim delom strankam razloži par medicinskih stanj s primeri iz svojega »foha« ter z njimi »diskretno« deli nekatere najbolj smešne, čudne in nemogoče prigode, ki so se nabrale tekom let na njegovi dolgi poklicni poti, ki se je pričela nekako takrat, ko je očeta obvestil, da bi bil mogoče pa le igralec, oče pa mu je zabrusil, da je njegov obraz lahko zamazan le od šmira, ne od šminke.

Gledalcem polne dvorane Narodnega doma v Mežici je Joško Duša na deževen sobotni večer zaupal, kako je bilo delati pri pravem filozofu Slavoju Žižku in izdal, zakaj pri ljubljanskem županu Zoranu Janković vodovodarska popravila trajajo tudi kakšen mesec in pol. Izvedeli smo vse o višinsko prilagojeni kopalnici Milana Kučana in o tem, kako je Stane Dolanc kriv, da je nastala razpoka v Kučanovi školjki(ci). Lepotec v CK (Centralni Komite/Calvin Klein) majici, Borut Pahor, je po besedah Joška Duše take vrste stranka, ki se ne more odločiti, kaj je narobe, zato cinca malo levo in malo desno, ko pa končno ugotovi, da ga le tišči, se podela v hlače.

Vodovodar Duša ima na zalogi še mnogo takšnih ali drugačnih peripetij, od manjšin v Sloveniji, Strojanovih, zapletov s tuneli pa vse do Patrie, ki sedaj, v predvolilnem času na novo prevetrijo aktualne politične dogodivščine in povzročijo par novih vodnih vrtincev, ki se jim sam mojster težko upre. Ker ga voda hipnotizira, ga prestavi v neko drugo stanje. Vas pa bo v stanje iskrenega smeha prestavil Boris Kobal. In važno bo samo še to, da vse teče.

 
<< Začetek < Prejšnja 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 Naslednja > Konec >>

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL
Vse pravice pridržane Pravno obvestilo O Bajti in avtorjih Uredništvo Oglaševanje F.A.Q