Pir o' manija - Predalčkanje in serviranje - Bajta | Tri doline v eni Bajti

Naključno iz intervjujev in kolumen

Prevaljska farsa
Petra Lesjak Tušek, Večer | Torek, 19. maj 2009

"Tokrat je za vrhunsko predstavo, v kateri je odigral glavno vlogo, poskrbel kar sam, potem ko so mu zavezniki pomagali spisati scenarij /.../ Napeto glasovanje, ki drama- tično prevesi tehtnico v županov prid. In vrhunec farse: izraz presenečenja ob domnevno nepričakovani odločitvi."

Naključno poiskano iz Kšajtnih

Dominique Loreau - Umetnost preprostosti (2009)
Sreda, 11. marec | Anja Benko

»Vsem tistim, ki bi želeli živeti preprosteje in zato bolje gmotno, duševno in duhovno, da bi jim ta knjiga pomagala odkriti brezmejne sposobnosti, s katerimi so obdarjeni.« (posvetilo avtorice)

Čeprav sama nisem »ljubiteljica« tako imenovanih duh...

Fotografski profil

Na Forumu so poved'li

"Edino pravilno... Pomagalo sicer ne bo kaj, je pa prav, da se mu vsake toliko časa pokaže, kaj si zasluži vsak dan."

Nordavind ob napadu na Berlusconija.

Pir o' manija - Predalčkanje in serviranje

Marko Djordjević

Sreda, 14. maj 2008 00:00

DLAKOCEPLJENJE

Ljudje stvari nadvse radi predalčkamo in tudi pivo ni nobena izjema. Pivo sicer obstaja v mnogo verzijah, okusih, barvah ter drugih rečeh in dogovora o neki splošni delitvi zaenkrat še ni. Na srečo pa je splošno sprejeto osnovno merilo, po katerem lahko pivo razdelimo na dva osnovna tipa. To merilo so naše drage marljive kvasovke, ki jih kategoriziramo po času, v katerem opravijo svoje delo, temperaturi, pri kateri se »pasejo« in po legi naših dragih gliv med vrenjem. Po teh kategorijah ločimo dve osnovni vrsti piva:

--> piva spodnjega vrenja (tako nastala svetla piva se pogosto imenujejo lagerji, čeprav so si lahko zelo različna), ki so v zadnjih 100 letih postala najbolj razširjena vrsta na svetu. Pri njihovem vrenju se uporabljajo kulture kvasovk, ki začnejo z delom pri temperaturi od 7-12 °C (nekatere tudi pri nižjih) in si pri tem pustijo kar nekaj časa, ponavadi nekaj tednov. V tem času mora biti zagotovljena primerna temperatura, zato so ga v preteklosti, ko še niso bili razvajeni s hladilnimi škatlami, morali skladiščiti v temnih mrzlih kleteh ali naravnih jamah. Nemška beseda za skladiščenje je lagern in od tod je ime lager, kar je danes najpogostejša oznaka za komercialno svetlo pivo spodnjega vrenja. V času vrenja se kvasovke naberejo na dnu soda, zato je angleški izraz bottom fermented (spodnje vrenje).

--> piva zgornjega vrenja (tipični predstavniki so angleški ale v vseh podvariantah, pšenična piva…). Kulture kvasovk, ki se uporabljajo za ta piva, pa delujejo pri znatno višjih temperaturah, ponavadi od 15–23 °C. Proces poteka tudi hitreje kot pri pivih spodnjega vrenja, saj se zadeva uredi že v treh dneh. Vrenje pa poteka na vrhu posode (top fermentation), kar je tudi zanimiv pogled, saj se na vrhu nabere gosta pena, to pa so radostne kvasovke. Pri zgornjem vrenju nastane tudi več arom (razni fenoli in druge kemične spojine), zato so tudi piva zgornjega vrenja izrazitejšega, sadnega okusa.

Na ta dva načina nastanejo vsa piva (edina izjema je lambic, ki nastane enako kot mošt), ki pa obstajajo v mnogih variantah. Vse te vrste in podvrste pa se lahko med seboj močno razlikujejo. V vsakem naslednjem članku bom opisal eno pivo, ga predstavil in opisal. Vse, ki vas pa že zdaj zanima več o vrstah piva, pa si poglejte kako jih je razvrstil najbolj znani in pred kratkim preminuli »lovec na pivo« Michael Jackson (vendar to ni znani, danes dobesedno razpadajoči ameriški popzvezdnik): http://www.beerhunter.com/beerstyles.html

PAMETOVANJE

Ker se bo v vsaki rubriki »testiralo«, okušalo, priporočalo in seveda pilo pivo, bom dal še nekaj splošnih napotkov, ki naj bi pripomogli k temu, da se pivo zaužije na način, ki mu ga je namenil pivovar (oz. mu »zapoveduje« vrsta).

Priporočil bom:

Temperaturo hranjenja – Pivo naj bi se splošno gledano hranilo v temnem prostoru, idealna temperatura hranjenja pa je od 8 do 12 °C (idealna je klet, saj jo ima vsak).

Pivo se naj NE bi dolgoročno hranilo v hladilniku (v trgovinah jim je to ponavadi zadnja figa), saj lahko tako izgubi večino svojega okusa!

Temperatura serviranja oz. pitja – Vsaka vrsta piva ima svojo temperaturo serviranja, zato je še kako NAPAČNA predpostavka, da mora biti pivo nujno ledeno hladno, saj nam na glavo hitro nakoplje prehlad in vsi okusi zamrejo (hlad jih povozi).

Kako je s tem pri različnih vrstah, bo predstavljeno kasneje.

Izbira kozarca – Okoli tega zna dvigniti še največ prahu in velikokrat se to zdi res pretirano. Na začetku je dobro, da vemo, kakšne oblike so primerne za različna piva. O tem bom ob vsakem predstavljenem pivu priporočil kozarec. Priporočam, da kozarec splaknete z mrzlo vodo (čeprav je čist), preden vanj nalijete pivo. Po pravem, morajo biti kozarci zelo čisti ter temeljito splaknjeni. Nekateri se verjetno spomnite, kako smo včasih modrovali v nekdanjem lokalu gospoda Rabuze o tem, da je to pivo čudno, pokvarjeno in ne vem še kaj vse, ker se ni ali pa se je čudno in prekomerno penilo. Krivdo gre pripisati predvsem slabo splaknjenim kozarcem, ker so na sebi še imeli ostanke detergenta in posledično pokvarili videz in okus piva.

Preberite si vse članke iz serije! Uvod, izdelava piva od zrna do soda, kako piva predalčkamo, serviramo in hranimo ter razlago ocenjevalne metodologije.