|
Na Forumu so poved'li
"Volitve so (načeloma) same po sebi tako ali tako farsa na kvadrat (in še kaj več), evropske pa so nedvomno vrh celotne blamaže. Praznik demokracije - lepo vas prosim. Da bi volil na teh volitvah - no chance." J. Lesjak ne voli, debata iz teme o EU volitvah.
|
|
Igor Ranc, Foto: FrancoisRoche (Flickr)
|
|
Torek, 26. maj 2009 17:06 |
Pred dobrimi desetimi dnevi smo objavili prvi članek, povezan z letalskimi potmi čez Koroško. V drugem članku pa vam ponujamo malce podrobnejši vpogled v to, kam je namenjenih približno 283 letal, ki dnevno preletijo Koroško.
Odgovore na to vprašanje so nam prijazno posredovali upravljalci letalskega prometa nad Slovenijo, Kontrola zračnega prometa Slovenije. Marsikdo je presenečen ob dejstvu, da je praktično ves nadzor zračnega prometa skoncentriran v Ljubljani, natančneje na Kotnikovi 19a. Podjetje, formirano po razpadu Jugoslavije, se sicer namerava v prihodnosti preseliti na Letališče Jožeta Pučnika na Brniku.
Kot veste, imamo na Koroškem tri navigacijske točke: Klagy (Peca), Dipsa (Libeliška gora) in Radly (Radelj). Zavoljo obnove spomina še enkrat izvleček rutne karte:
Nad Črno na Koroškem se marsikaj dogaja, saj je Klagy vstopna točka ene najbolj uporabljanih zračnih poti (L/UL603). Povezuje namreč zahodno Evropo z bližnjim in daljnim vzhodom, pretežno pa je namenjena prometu, ki leti preko Zagreba naprej proti vzhodu.
Dnevno po tej zračni poti leti približno 175 letov, število letov pa variira glede na dan v tednu. Najprometnejše so običajno sobote, ko je v zraku največ turistov na čarterskih poletih. Preko dneva so najpogosteje vidna letala, ki bodo pristala v Grčiji ali Turčiji, ponoči pa letala, ki vzletajo iz večjih letališč (Frankfurt, Amesterdam, London), njihov cilj pa je zjutraj oziroma dopoldan pristati v Singapurju, Dubaju in drugje na daljnem vzhodu.
Najštevilčnejša letala, ki letijo preko KLAGY, so ameriški Boeingi 737 v različnih izvedbah ter evropski Airbus A320. Večja letala pa zastopajo Boeing 747, 777 ter Airbus 330 in 340. Dipsa je izstopna točka za enosmerni promet v zgornjem delu zračnega prostora (upper airway) – rutna pot se imenuje UL863, namenjena pa je poletom na letališče München. Libeliška gora je za razliko od Pece precej manj »obremenjena«, saj jo dnevno preleti do 30 letov. Letala, ki bodo pristala v Münchnu in v slovenski zračni prostor vstopijo iz smeri Velike Barne (relativno blizu Bjelovarja na Hrvaškem), se morajo zaradi prometnih zahtev spuščati, Dipso pa morajo preleteti na višini, ki ni višja od nivoja leta FL 320, kar je približno 9600 metrov višine. Koordinacijo spuščanja letal seveda opravijo kontrolorji na Kotnikovi.
Kontrolorji vedno delajo v parih, obvezna oprema kontrolorja pa so: odličen vid (dobro razločevanje barv) in sluh ter telesna zmogljivost. Zračni in letališki prostor si »delijo« območni, priletni in letališki kontrolorji. Radly je mejna vstopno/izstopna točka na zračni poti L/UL141. Velika večina letov na tej poti je usmerjenih v smeri juga in jugozahoda. Dnevno po tej poti Koroško preleti približno 78 letal, poleg prevoznikov iz severne Evrope, je med njimi tudi nekaj takih, ki vzletajo iz Dunaja, namenjena pa so na italijanska letališča – npr. Benetke in Rim. Čez Radly bodo letela tudi vsa letala, ki prihajajo iz smeri severovzhoda in želijo pristati na Letališču Jožeta Pučnika.
Če smo ob posredovanih podatkih metodološko izjemno sporni, lahko izračunamo, da Koroško vsako uro v dnevu preleti slabih dvanajst letal. Zavoljo kvazi-zanimivega izračuna si recimo izmislimo, da je na povprečno število potnikov na letalu 200. Nad Koroško je torej vsak dan 56.600 ljudi, torej samo dobrih 15.000 premalo, pa bi bilo nad Koroško v zraku več ljudi kot na tleh.
Ampak! Upoštevajte, da so izračuni povsem netočni, ker niso upoštevana razmerja tovorna/potniška letala, pa tudi število potnikov je praktično nemogoče pavšalno oceniti.
Hollywood je delo kontrolorjev zdramatiziral v filmu Pushing Tin (1999), kjer sta se »spopadla« John Cusack in Billy Bob Thornton. Na koncu pa še povzetek dela kontrolorjev, za vse tiste, ki želite izvedeti več (prirejeno iz spletne strani Kontrole zračnega prometa Slovenije):
"Kontrolor zračnega prometa je z zrakoplovom v stiku preko radijske postaje, njegovo pozicijo pa določa in spremlja vizualno, s pomočjo sporočil pilota ali pa na ekranu s pomočjo radarja. Zrakoplovu zagotavlja varnost na letališču, med vzletom, pristankom ter ves čas v zraku. Odgovornost vodenja zrakoplovov si delijo letališki kontrolor, priletni kontrolor in območni kontrolor. Območni kontrolor poskrbi, da zrakoplovi v zračnem prostoru med seboj obdržijo varnostno horizontalno in vertikalno razdaljo in jim pomaga pri navigaciji ter morebitnemu izogibanju nevarnim področjem ali področjem slabega vremena. Večinoma opravlja delo preko radarskega zaslona, zato letala fizično ne vidi. Ko se zrakoplov približa letališču (na 30 do 40 kilometrov), delo prevzame priletni kontrolor. Pilotu da navodila za približevanje letališču, obvešča ga tudi o stanju na letališki stezi in o vremenu. V primeru zamude pilotu izda navodila za čakanje, ki se lahko izvaja tudi tako, da zrakoplov kroži na različnih višinah in se postopoma spušča, dokler ne pride na vrsto za pristanek. Priletni kontrolor istočasno usmerja tudi vse zrakoplove v odletu iz letališča, pri tem pa sodeluje z območnim kontrolorjem. Letališki kontrolor dela na vrhu kontrolnega stolpa, od koder ima dober razgled na letališče v vseh smereh. Delo prevzame, ko je zrakoplov oddaljen tja do 10 kilometrov od pristajalne steze. Letališki kontrolor usmerja zrakoplove na in v okolici letališča, med drugim usmerja tudi njihovo vožnjo na tleh, napoti jih na določeno stezo oziroma iz steze na parkirno pozicijo. Na večjih letališčih usmerja premike zrakoplov in drugih vozil na letališču kontrolor zemeljskega prometa."
Če se morebiti zanimate za službo kontrolorja, pa kliknite semkaj, kjer boste izvedeli več o pogojih in samem delovnem mestu.
|
|
|
Najbolj brane osrednje novice
|
|
|
Pr´ nas 
