Včeraj se je v Črni na Koroškem odvilo tradicionalno, že devetnajsto srečanje državnikov pod Najevsko lipo v Ludranskem vrhu. Prireditve se je udeležilo nekaj deset pomembnih obrazov slovenskega političnega prostora, ki jih je spremljalo kakšnih tisoč obiskovalcev, izmed katerih se je dobrih sto pod najstarejšo lipo v Sloveniji odpravilo v okviru družinskega pohoda izpred črnjanskega kulturnega doma.

Organizatorji so obiskovalcem ponudili raznovrsten kulturni program, največ veselja na obraz vsem zbranim pa je prinesel brezplačni pasulj, ki ga je pripravila slovenska vojska. Manjkala ni niti tombola in iskanje skritega zaklada.

Prireditve se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki je po pričevanju domačinov zaradi srečanja izpustil celo izjemno odmevno poroko bivšega premierja Janeza Janše. Manjkala ni niti ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki je po opaženem sodeč že malenkost zgladila odnose s prvim ministrom v Sloveniji. Slavnostni govornik pod Najevsko lipo je bil predsednik Državnega zbora Pavel Gantar, ki je svoje misli stranil po pozdravnih besedah Janeza Švaba, župana občine Črna na Koroškem. Pod lipo sta se ustavila tudi koroška poslanca ter župana Matjaž Zanoškar in Alan Bukovnik, župan Mežice Dušan Krebel, županja Dravograda Marijana Cigala in drugi znani koroški obrazi.

Gantar je v uvodnem delu svojega govora dejal, da je z veseljem sprejel povabilo na srečanje ter da je počaščen, da lahko ob tem spregovori tudi nekaj besed. Sprva se je dotaknil predvsem zgodovinskega pomena lipe, njenega simbolnega pomena v narodni zavesti, kjer lipo prepoznamo kot prostor družbenega dogajanja, kjer so ljudje razpravljali, modrovali, izrekali pravde in sodbe ... Nekatere starodavne lipe so kljub številnim pretresom ohranile svojo mogočnost, veličastnost, trdoživost in upornost. Te lastnosti po mnenju predsednika Državnega zbora uteleša tudi Najevska lipa, ki s svojim značajem pooseblja slovenski narod.

Mati vseh lip izpričuje drugačno zgodbo, kakršno so nam v preteklosti skušale naprtiti tuje ideologije. Dokazuje, da Slovenci nismo hlapčevski narod, kar smo dokazali s sposobnostjo premagovanja pomembnih ovir ter uresničitvijo sanj vsakega naroda - sanj po oblikovanju lastne države. V času osamosvojitve smo Slovenci po mnenju Gantarja pokazali veliko mero enotnosti, katero bi še kako potrebovali tudi v današnjem času. Država se ukvarja s pomembnimi izvivi, predvsem s posledicami gospodarske in finančne krize ter hkrati tudi s krizo politične legitimnosti, ki jo je član politične stranke Zares videl tudi na zadnjih volitvah v Evropski parlament, kjer je nizka volilna udeležba dala jasen signal, ki se ga ne sme preslišati.

V zaključku govora so obiskovalci prisluhnili še razmišljanju o prihodnosti našega naroda, ki se mu po pomembnih mejnikih lastne zgodovine - upor proti terorju in nasilju v času druge svetovne vojne, odločnost in pogum pri osamosvajanju na koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let - ni potrebno bati za obstoj, če ob tem državaljani ne bomo pozabili na etična in moralna načela. V tem primeru lahko v prihodnost zremo z optimizmom.

Značilnost srečanja pod Najevsko lipo je vedno predstavljajo tudi ljudsko rajanje, ki se je zaradi polurnega dežja izpod lipe prestavilo k bližnjemu gostišču Pri Smrečniku, kjer so se domačini več kot iskreno veselili do poznih večernih ur, ko v Ludranskem vrhu državnikov  že dolgo ni bilo več. 

Več fotografij lahko najdete v Albumu.