Ne, nismo Požarji in Sveti in Novice in te vrste mediji. In iz tega tudi ne bomo delali senzacije ("Ali v naslovu pretiravamo: Da."), saj se na koncu ni zgodilo nič tako resnega, da bi komu kaj preveč manjkalo. Razen dostojanstva, seveda. Le to še vedno čaka na stadionu NK Peca, da ga pride poiskat pretepač iz Brunšvika, ki bo ravnokar postal glavni akter tega sestavka. Dva dni nazaj je bil v vodilni vlogi v Črni na Koroškem. In verjemite, film je trajal nepredstavljivo dolgo. Tako dolgo kot traja povprečen film. Uro in pol, recimo. Z vzponi in padci. Del zapleta ali, če hočete, akcije boste videli spodaj. A najprej vseeno nekaj pojasnil. Drugače ne boste vedeli, zakaj se gre. Zblazneli mož iz Brunšvika verjetno nima pojma še danes. Ali pa tudi: šmarnica je morda že spustila.

Okej, kako naj bi bilo? Prvo je potrebno vedeti, da se je na črnjanskem stadionu odvijala prvenstvena tekma med drugo ekipo Pece in Brunšvikom. Gostje so zanesljivo vodili z 0:2 (če ne bi Jani Pumpas zaklenil vrat, bi bilo vodstvo še izdatnejše), do konca je bilo zgolj še nekaj minut. Sodnikov podaljšek, tako rekoč. In zgodil se je nek prekršek, ki ni vplival na nič. Niti ni bil grob niti ni bil odločilen niti ni predstavljal nevarnosti za gol. Nič. A vseeno, pretepač, ki ga ne tem mestu prehitro etiketiram s to oznako, kar naenkrat vleti na igrišče in z glavo udari enega izmed nogometašev Pece, ki mu ni ostal dolžan.

Brunšvik - tukaj tako imenujem pretepača - se ne vda: s svojo kilažo se spravi na istega igralca, vmes dobi bekovski udarec s nogometnim čevljem, na katerem je pisalo: "There Will Be Blood!" Čakaj, a ni to nek drug film? Je. Tale. Pričujoči je naslovljen z "Blaznež želel pretepsti pol Črne". Slab naslov? Slab naslov. Nazaj: na igrišče vletijo predstavniki Brunšvika, ki želijo umiriti blazneža. (Helena Blagne) Zaman. Pomagajo tudi igralci. Gostujoči želijo, da preneha, domači želijo, da preneha. Metode spopada s koncem so različne. Slišimo takšne besede, da jih ne bi mogel olepšati niti "politični analitik" Boštjan M. Turk, ki ni očiten pristaš neke stranke. Je to tukaj pomembno? Ni.

Nadalje: zdaj se na vzhodni tribuni, kjer ne domujejo Horde zla (ki seveda ne bi dopustile, da kdorkoli iz Brunšvika pride na zahod), med seboj prerivajo trije gostujoči. Eden izmed njih je športni direktor Brunšvika. Na bundi mu namreč piše ŠD Brunšvik. Aha, zgleda imajo dva športna direktorja. Tudi drugi, ki igra stransko vlogo, ima na zimski jakni enako oznako. Čudno. Kot je čuden naslednji izsek iz filma. Blazneš se je na videz že nekako umiril, a v resnici je bila to samo krinka. Glavni del se je šele začel.

Brunšvik - da ne bo pomote, tukaj spet tako imenujem pretepača - se je odločil, da svoj pohod konča na posebej junaški način. Čez minuto se bo pognal kar v črnjansko garderobo. Šprint (kolikor je pač to šprint) po stopnicah navzdol. Vendar, kolega, počasi. Tokrat pa ne bo šlo tako zlahka. Kot vidite na spodnjem posnetku, se je pohod pretepača končal s silovitom kontraudarcem. Bilo jih je več. Besede so bile zopet takšne, da jih tokrat kar objavljamo. Nič cenzure v filmu. Nič. Le na tak način zgodba ohranja vso svojo pristnost in kvaliteto.

Pretepač je prisiljen zapustiti prizorišče. Situacija se umiri, film se bliža koncu. Potrebujemo zgolj še epilog. In ga že imamo: s sirenami in lučmi se pripeljejo varuhi reda in miru, ki so bili na istem kraju že tretjič v osmih dneh. Aja, ropar - ti, ki kradeš iz našega bifeja -, če bereš te vrstice, vedi, da vemo, kdo si. Izdal te je ... Pomisli. No, ni te pretepač iz Brunšvika. To verjetno veš. Ne vem pa, če veš, da je zblazneli mož dobil nek papir, na katerem so neke številke in črke. In ne, na njem ne piše Pristava 2. Kmalu boš videl, na kaj napeljujem. Scary, a?

Tr(a)iler