Sovražim dneve, ko se kakšni obetavni koncerti prekrivajo z najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu. Takrat pride do sprejemanja kompromisov in dne 25. 6. 2010 smo se z odpravo odločili, da darujemo višjim silam polčas na rovaš KKŠ Festa Dravske doline 2010.

Popoldansko dogajanje je na KKŠ Festu zaznamoval šport.

Prispeli smo ravno v času najmočnejšega naliva in po kratkem ždenju pod bližnjim mostom, se je zaslišala distorzija iz ojačevalca na bližnjem odru. Lahko sem bil prepričan, da ne gre za Adija Smolarja. Gospoda Smolarja sem, kot se je kasneje izkazalo,  zamudil na račun mundiala. Na odru so tako začeli eni boljših bandov kar jih premore naš konec - C.R.A.S.H. Bilo jih je fino zopet videti in slišati na odru po dolgem času. Odigrali so vse svoje udarne viže, mogoče me je malce razočaral zvok, katerega tonski mojster ni spustil z verige. Mogoče je bila takrat še višja tarifa za štrom in so hoteli prišparati kakšen krajcar. Fantom se je tudi videlo, da so že nekoliko starejši in vse skupaj je bilo malce manj na »šus« kot sicer. Vseeno so zadevo izpeljali na visokem nivoju in frontman Mitja je v maniri najboljših indijanskih vračev s svojim skakanjem po odru očitno odgnal prekleman dež.

Plakat za ta dogodek je krasil tudi napis »PRESENEČENJE« in zares sem mislil, da gre za nekakšno neslano šalo, ko je na oder stopil gospod brez talenta. Kasneje sem izvedel, da je svojo prepoznavnost začel graditi na nedavno končanem šovu Slovenija ima talent. V trenutku mi je bilo vse jasno. Oh, ta ironija.

Ker so Dan D dandanes (kakšna aliteracija, srednješolska berila so kot kaže res vrhunska učila) na slovenskih koncertih bolj razširjeni kot sifilis v šestnajstem stoletju, sem njihov nastop presedel nekje v zaledju (stran od množice bi bil zgrešen izraz, saj tako slabega obiska na »masovki« moj um ni beležil še nikoli). Med njihovim nastopom smo tako s sumljivim pivom v roki opazovali nebroj hrabrih mladeničev, ki so z izrazitimi gestikulacijami svojim vrstnicam namigovali na fuk. Mimo je prišel tudi starejši gospod, ki nam je med uriniranjem po bližnji ograji zaupal, da je predstavnik »Beatles generacije«. Ura sedenja za ekstravagantne pivce.

Končno je na oder spet stopil solidni napovedovalec Mario in začela se je norija z Elvis Jackson. Verjetno sem med njihovim koncertom izgledal kot amortizirana opica na amfetaminih. Verjetno sem tudi iz sebe iztisnil še zadnjo izostalo najstniško energijo. Verjetno. Elvisi klasično zmagovalni in po koncu smo vsi klasično zadovoljni odšli domov. Aja, fuzbalski rezultati so bili sledeči: Španija 2 – Čile 1 in neatraktivnih 0-0 na tekmi Honduras – Švica. Ampak to ste tako ali tako že vedeli.