Strateški svet za decentralizacijo in regionalizacijo je soglasno sklenil, da je optimalno število pokrajin v Sloveniji od šest do osem, pravi ministrica brez listnice, Zlata Ploštajner. Trije Koroški poslanci pa so odločeni, da za razdelitev Slovenije, ki ne bi vključevala samostojne Koroške pokrajine, nikakor ne nameravajo glasovati. »Takšni predlogi moje podpore nimajo in je ne bodo imeli,« je odločen celo poslanec največje parlamentarne stranke, Alan Bukovnik.
 Ni povsem jasno kako naj bi delitev na šest ali osem pokrajin izgledala, saj to za Strateški svet ni primarno vprašanje. V vsakem primeru pa Koroška skoraj zagotovo ne bi bila samostojna pokrajina.
A predsednik vlade Borut Pahor se je očitno odločil drugače, saj načeloma podpira predlagano razdelitev, kljub temu, da je še pred letom v pogovoru za Bajto zatrjeval o doseženem političnem konsenzu glede Koroške pokrajine (pogovor z njim o Koroški tukaj). Kasneje je bil zavzet tudi za razdelitev Slovenije na tri razvojne regije, kar bi bilo po njegovem morda za Slovenijo najboljše, vendar bo sedaj očitno podprl mnenje Strateškega sveta.
Petek: »Naj se raje kot s produkcijo neumnosti ukvarjajo s krizo«Najbolj oster glede predlogov Strateškega sveta je Mežičan Miro Petek, poslanec SDS. Po njegovem mnenju pokrajin brez Koroške ne more biti, pri tem pa računa na podporo celotne stranke, ki naj predloga ne bi podprla. Prepričan je, da bodo k temu pristopile še druge opozicijske stranke.
»Brez opozicije ta zakonodaja ne bo sprejeta.  Najbrž pa ima vladajoča koalicija, ki je povsem zmedena, to pač za cilj: v parlament bo prišla z zakonodajo, ki je ne bo mogoče sprejeti in bodo na koncu mandata rekli, kako so nekaj poskušali, vendar niso dobili glasov opozicije. Členitev Slovenije brez zgodovinske pokrajine Koroške seveda ne more biti,« je za Bajto povedal Petek, ki ob tem dodaja, da bo šlo za nov primer centralizacije: »Takšen koncept nove vlade pomeni pristajanje na centralizacijo, spet bodo o vsem odločali iz enega mesta, na ta način se krepi center, siromaši pa periferija.«
»Bolje, da s tem projektom ali prekinejo ali pa dodajo Koroško. Da ne bi s tem preveč izgubljali časa in energije, naj se namesto s produkcijo neumnosti ukvarjajo z gospodarsko in finančno krizo, odločno dodaja Petek.
Ob tem je prepričan, da bi na vlado morala vplivati Koroška poslanca, ki sta v koalicijskih strankah, torej Matjaž Zanoškar in Alan Bukovnik. Najpomembnejša se mu zdi zgodovinska komponenta, saj bi si v primeru priključevanja Koroške drugam »slovenska država porezala lastne zgodovinske korenine.«
Zanoškar: »Če Koroške pokrajine v Sloveniji ni, potem ostane samo Koroška v Avstriji.«S Petkom se glede izjemne zgodovinske vloge Koroške strinja župan Slovenj Gradca in poslanec koalicijske DeSUS Matjaž Zanoškar,  ki prav tako že vnaprej nasprotuje poizkusom regionalizacije, ki ne bi vključevala Koroške.
»Predlog zakonodaje s šestimi ali osmimi pokrajinami je nesprejemljiv, saj v obeh konceptih Koroške pokrajine ni. Sprejemljivo je izključno, da je Koroška samostojna pokrajina, lahko tudi kot 8+1. Osebno pa za takšen predlog nisem in bom glasoval proti. Gre za pomembno vprašanje, saj če Koroške pokrajine v Sloveniji ni, potem ostane samo ena Koroška, in to v Avstriji. Kot zibelka Slovenstva, bi si Koroška zaslužila svojo pokrajino,« je v pogovoru dejal Zanoškar.
Na vprašanje, ali ga pri tem podpira stranka, je Zanoškar priznal, da je mnenje stranke na njegovo žalost drugačno. Vendar sam za takšno zakonodajo pod nobenim pogojem ne bo glasoval. Obstajala bi možnost, da bi glasoval za predlog treh razvojnih regij, saj bi v tem primeru bilo nesmiselno vztrajati pri samostojni Koroški pokrajini. Kot kaže trenutno pa ta možnost očitno ne bo aktualna.
Bodo decentralizacijo prevzele mestne občine?Scenarij sprejema pokrajinske zakonodaje se trenutno zdi prej fikcija kot realnost, s čimer se strinja tudi Zanoškar. Ob tem pa je napovedal možen alternativen scenarij decentralizacije, v primeru da zakonodaja ne bi bila sprejeta. Po njem bi glavno vlogo preko prenašanja odgovornosti lahko prevzele že obstoječe mestne občine. “Naprej bi gradili na konceptu mestnih občin, ki jo Koroška ima, in v tem primeru bi predlagali prenos nekaterih sistemov iz države na njih. S tem bi naredili mehek prehod na neko pokrajinsko vsebino. Počasi bi prenašali te pristojnosti, nato pa bi mestne občine lahko postale tudi sedeži regije.
Bukovnik: »Boljše, da se sploh ne pogovarjamo, če ni zraven Koroške« Predlagani zakonodaji ni naklonjen niti poslanec Socialnih demokratov in župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik, ki je v pogovoru za Bajto povedal, da se predlogu še ni uspel posvetiti v dovolj veliki meri. V vsakem primeru pa se namerava držati svoje predvolilne obljube, da se bo zavzemal za samostojno Koroško pokrajino in od tega ne namerava odstopati.
»Več kot dovoljkrat sem že videl papirje, na katerih je napisano, zakaj si Koroška zasluži pokrajino. Toliko smo že argumentirali, da se mi ponavljanje zdi že brezpredmetno. Absolutno sem za Koroško pokrajino, drugače je boljše da jih ni. Če nimajo dokončno oblikovanega predloga, da je Koroška zraven, potem je debata brezpredmetna.«
Kaže, da med Koroškimi poslanci glede samostojne Koroške pokrajine obstaja konsenz, na vprašanje, ali bodo zanjo poizkusili lobirati tudi preko kluba Koroških poslancev, pa sta tako Bukovnik kot Zanoškar odgovorila pritrdilno.
Do lokalnih volitev pokrajin skoraj zagotovo ne boSkoraj nemogoče je, da bi ob trenutni klimi, ki se jasno nagiba proti predlogu Ploštajnerjeve, bilo sprejetje pokrajinske zakonodaje možno do lokalnih volitev, s čimer se poleg stroke in politike strinja tudi večina komentatorjev (posredno to priznava tudi Ploštajnerjeva). Premier Pahor je sicer nakazoval, da je leto 2010 neformalna meja, ko bi pokrajine morale biti sprejete, v nasprotnem primeru jih v tem mandatu najbrž ne bo.
Svet za decentralizacijo in regionalizacijo si bo vzel čas do septembra, do takrat pa naj bi ožja delovna skupina pod vodstvom profesorja na pravni fakulteti, dr. Gorazda Trpina, dodelala tudi funkcionalno, finančno in organizacijsko-upravno komponento pokrajin, le-te namreč za zdaj še niso znane. Po mnenju večine članov strateškega sveta je šele po tem tudi čas, da se začne razpravljati o teritorialnih vprašanjih.
Trenutno stanje kaže, da se pokrajine znova močno odmikajo, in da je najverjetneje, da jih ne bo niti do leta 2012, če jih bomo sploh kdaj videli.
 Predlog prejšnje vlade, po katerem bi bilo pokrajin 14, ni nikoli ugledal luči sveta. O njem so ob rekordno nizki udeležbi odločali tudi volivci, Korošci so podprli zakonodajo s 85 odstotki (ob le 14 odstotni udeležbi).
Malo verjetno, da bi predlog dobil potrebno dvotretjinsko večinoZa spremembo ustave je namreč potrebna dvotretjinska večina v Državnem zboru RS, izjemno malo verjetno pa je, da bi že samo ob nasprotovanju SDS koalicija uspela zbrati takšno število glasov. Janševi demokrati imajo trenutno namreč v parlamentu 27 poslancev (po izstopu Pukšiča iz poslanske skupine novembra lani), torej skoraj tretjino, malo verjetno pa je tudi, da bi za predlog glasovala Slovenska ljudska stranka, ki je najmočnejša v ruralnih delih države. V vsakem primeru bi že z nasprotovanjem vseh poslancev SDS in nekaj »odpadniškimi« poslanci bilo skoraj nemogoče, da bi bila zakonodaja sprejeta.
Čeprav strokovnjaki v Strateškem svetu računajo, da je potrebno najprej poskrbeti za ostala vprašanja okrog pokrajin, pa je prav njihov teritorialni obseg tisti, ki najbolj deli politiko in ljudi. Brez političnega konsenza pa se zares zdi, da Strateški svet samo zapravlja čas. A to se ne dogaja prvič, in vprašanje je, kaj bi zares bilo potrebno, da deljenje Slovenije na dele ne bi delilo politike, stroke in ljudi. Brez dvoma pa je jasno, da bo ena izmed poti decentralizacije potrebna, kajti periferija je že preveč časa v vlogi petega kolesa.
Kaj pa vi, se strinjate s Strateškim svetom, Koroškimi poslanci ali imate povsem samosvoje mnenje? Povejte ga na Bajtinem forumu, kjer že lep čas razpravljamo o Koroški pokrajini.
|
Pr´ nas 
