Pred dobrim tednom so v Slovenj Gradcu župani Koroških občin, ki so povezane s Pohorjem, razpravljali s predstavniki pristojnih ministrstev in lastniki podjetij ter turističnih obratov o prihodnjem razvoju zahodnega Pohorja. Šlo je predvsem za debato o morebitnih priložnostih za nadaljnji turistični razvoj, ki jih to pestro območje nudi. O konzorciju za razvoj zahodnega Pohorja, ki je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma, smo sicer že pisali (tukaj), očitno pa poizkušajo v zadnjem času župani precej bolj aktivno kot poprej prispevati k razvoju cestne in turistične infrastrukture na tem področju.

Očitno največji problem za potencialne investitorje so predvsem predolgi postopki, skozi katere morajo zaradi zakonodaje o varstvu okolja. Problematični so tudi nekateri starejši prostorski akti, ki bodisi omejujejo gradnje ali niso v skladu z novo zakonodajo.

"Okolje je ovira"

Po mnenju generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, Marjana Hribarja, so skozi pogovor na sestanku ugotovili, da so postopki na Ministrstvu za okolje in prostor za pridobivanje dovoljenj prezapleteni. Več kot o priložnostih, ki jih Pohorje nudi, so se zato vrteli okoli te problematike. Ministrstvo za gospodarstvo lahko namreč investitorjem pomaga z nepovratnimi evropskimi sredstvi, vendar to je šele drugi korak, prvi je pridobivanje dovoljenj za katero morajo poskrbeti sami.

Na sestanku so zato na poziv župana Mislinje, Viktorja Robnika, skupaj sklenili, da bodo pozvali vlado, naj revidira postopke in zadnje uredbe, ki po besedah Hribarja vodijo v »neskončno presojanje vplivov na okolje«. Ministrstvo sicer obljublja vso podporo razvoju tega območja, ki bi, tako Hribar, preko povezav različnih smučišč lahko postal eden izmed biserov slovenskega turizma.

Natura 2000 "coklja razvoju"

Trn v peti občin je očitno predvsem Natura 2000, s katero je zaščitena večina Pohorja, in postavlja strožja merila za novogradnje. Župan občine Mislinja, ki ima po zaslugi nastanitev na Kopah največ nočitvenih kapacitet med Koroškimi občinami, je pri ocenjevanju okoljske zakonodaje med najostrejšimi kritiki. »Zagotovo bi bilo potrebno ponovno preveriti Naturo 2000, ker je velika coklja turističnemu razvoju,« poudarja Robnik, in ob tem apelira na pomoč Koroških poslancev. Po njegovem problem nastaja tudi med ministrstvi, saj med seboj ne uspejo uskladiti prioritet.

Župan Slovenj Gradca, Matjaž Zanoškar, po drugi strani poudarja pomen okolja, a obenem pravi tudi, da bo okoljevarstveni režim potrebno spremeniti. Dolgoročni Zanoškarjevi plani sicer segajo vse do term, ki naj bi zrastle v Mislinjski Dobravi, in bi bile povezane z zimskim turizmom na Pohorju, vendar imajo trenutno tako težave z Ministrstvom za kmetijstvo. Zgodba sicer sega vse do leta 2006, nato se je zapletalo z odkupi zemljišč, trenutno pa je onemogočena sprememba namembnosti in prekategorizacija zemljišč iz kmetijskih v stavbna.

Da birokratsko obravnavanje v postopkih pridobivanja dovoljenj na zahodnem Pohorju zavira iskanje pragmatičnih rešitev opozarja tudi Ivan Plevnik iz Regionalne razvojne agencije za Koroško.

"Okolje je priložnost"

Precej drugačno mnenje ima Vesna Kolar Planinšič iz okoljskega ministrstva. Sama bi rada, da bi Naturo videli predvsem kot priložnost (npr. za poletne turističe destinacije) in ne vidi nobene potrebe, da bi jo zaradi tehničnih ovir jemali kot oviro. Naravo je po njenem mnenju potrebno ohraniti, kar pa obenem ne pomeni, da ne obstaja veliko možnosti za nadaljnji razvoj območja. Dovolj je namreč dobrih primerov okolju prijaznih in zelo modernih središč v tujini, ki so smiselno umeščena v prostor in s tem ne ogrožajo naravne raznovrstnosti. Prepričana je, da bodo v prihodnosti vse strani uspešno našle sozvočje za trajnostni razvoj, vendar bi lahko problem bil tudi v slabem poznavanju zakonodaje, ki je mnogi ne poznajo dovolj.

Ali je problem le v restriktivni okoljevarstveni zakonodaji ali pa tudi v investitorjih, ki bi radi čim bolj obšli »ovire« ter se izognili načelom trajnostnega razvoja, ki narekuje dolgoročno perspektivo, je zagotovo vprašanje za vse vpletene strani. Največji problem se tako bržkone kaže v razpisih Evropske unije, ki naj bi se počasi iztekali.  

Za Pohorje zelo veliki načrti

Že dolgo znani skoraj megalomanski načrti se zdijo trenutno prej oddaljena ideja kot realnost. Športni center Pohorje oziroma njegove hčerinske družbe bi najprej povezale Ribniško Pohorje in Kope, s čimer bi po besedah direktorja, Draga Rataja, končno dobili smučišče primerljivo s tujimi centri, nato bi vse skupaj povezali še z Mariborskim Pohorjem. Trenutno za izpeljavo teh idej manjka predvsem nočitvenih zmogljivosti, ki jih je premalo, zaradi česar žičničarji komaj pridejo skozi leto.

 »Na Kopah se dogaja, da izgradnja nočitvenih kapacitet ne parira žičniškemu razvoju. Od 400 ležišč, ki bi morale slediti štirisedežnici Kaštivnik, danes ni nič, in med tednom so smučišča prazna. Obstaja polno ovir: prostorski akti, nerešena zemljišča, končno se je sedaj uredilo komunalno infrastrukturo,« razlaga zaplete Rataj. Brez dodatnih ležišč se po njegovih besedah žičnic ne bo gradilo, ker GTC Kope ne bi preživele finančnega vložka, pozdravljajo pa kogarkoli, ki bi bil pripravljen investirati.

Projekt za pet milijonov evrov vredno štirisedežnico Pungart je sicer že pripravljen in se ga zna izpeljati že letos poleti, podobno naj bi v naslednjih dveh letih zgradili tudi gondolsko žičnico iz Ribnice do Plesnika in dve vlečnici s Pesnika do Ribniške koče. Do 2013 je cilj izgradnja infrastrukture, ki bi lahko prepeljala 21.000 smučarjev na uro (danes 8.600) in bi povezala Kope ter Ribnico. Ob bok temu pa se mora graditi apartmajsko naselje poleg Partizanskega doma ter počitniške hišice, hotel in športno dvorano, ki naj bi nastale na Pungartu. V Ribnici naj bi hotelsko-apartmajsko naselje s skupno 2600 ležišči tvorilo gorski wellness center.

Občine za razvoj turizma

Pripravljenost za pomoč pri razvoju kažejo občine iz vseh strani zahodnega Pohorja, Slovenj Gradec, Mislinja, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju, ki so se že leta 2006 zavezale, da bodo uredile komunalno, vodovodno in cestno infrastrukturo. Rataj zaradi tega dejstva gleda na razvoj Pohorja optimistično in verjame, da bo do njega prišlo.

Po besedah Zanoškarja je tudi dovolj interesentov za vlaganje v kapacitete, a zaradi presoj vplivov na okolje, skozi katere morajo iti investitorji, se jim odmika sofinanciranje iz naslova evropskih razpisov, ki se počasi iztekajo. Zanoškar planira, da bi občina lahko pomagala z odkupom zemljišč na Partizanki, ki bi jih morda še letos nato parcialno odprodali investitorjem. Omenimo, da območje pri smučišču Pungart spada pod občino Mislinja, pri Partizanki pa pod Mestno občino Slovenj Gradec.

Na Koroškem malo sofinanciranih investicij

V Koroški regiji so v starem in novem obdobju programa za razvoj turizma Direktorata za turizem bili sofinancirani le štirje projekti, ki so skupaj prinesli 125 novih ležišč ter 15 delovnih mest. Štirisedežnica Kaštivnik je bila sofinancirana s 500.000 evri, tri apartmajske hiše v Ribnici na Pohorju skupno s 1.150.000 evri, Hotel Korošica pa je pridobil sofinanciranje v višini 625.812 evrov.

Skupna vrednost investicij brez ddv je bila 4.821.520 evrov, od tega so bile sofinancirane v 37 odstotkih. Manjko investicij v turizem na Koroškem je najbolj viden v primerjavi z ostalimi regijami, saj je na ta konec šlo komaj 1,6 odstotka vseh sredstev, ki so bila v razpisu namenjena sofinanciranju.