|
Predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je za bralce portala Bajta spregovoril par besed o volitvah, prihodnosti Koroške ter njenih potencialih. Odgovoril je tudi na vprašanje, zakaj Socialni demokrati niso podprli pokrajinske zakonodaje in političnem konsenzu o tem, da Koroška zagotovo bo pokrajina.
Z Borutom Pahorjem smo govorili na strankinem zborovanju, ki je bil v soboto, 17. maja, v Slovenj Gradcu. Več o samem srečanju si boste kmalu lahko prebrali v samostojnem članku, zaenkrat pa na Bajti objavljamo pogovor ...
Lep pozdrav gospod Pahor. Pišem za koroški informativni portal Bajta in naše bralce zagotovo zanima, kakšen je vaš pogled na Koroško. Najprej bi imel vprašanje glede strankinih kandidatov na Koroškem, že veste kdo bodo glavna imena?
Skoraj. Najprej moram povedati, da to ni moja pristojnost, kajti bi bilo čez mere, ki mi jih dopušča statut, da bi jaz objavil kandidatke in kandidate.
Zagotovo pa že imate v mislih imena?
Imamo, mi se s kandidati pogovarjamo in sam sem zaenkrat s pogovori zelo zadovoljen. Ni problem v tem, da bi izbirali med slabimi, problem je, da moramo izbirati med zelo dobrimi kandidatkami in kandidati in da je seveda priložnost v vsakem okraju samo za enega. No, ampak ker grem tretjič s stranko na volitve moram povedati, da je bila izbira pred štirimi leti v primerjavi s ponudbo danes neskončna. Tako da, mislim da bomo z 88 kandidatkami in kandidati za državni zbor, z vladno ekipo in odličnim programom prepričali ljudi ter zmagali na volitvah. Po pravilniku pa o imenih ne smem govoriti.
Kaj pa so po vašem mnenju največji problemi na Koroškem oziroma kje so njeni potenciali za prihodnost? Gre za regijo, ki v marsičem na nacionalnem nivoju najbolj zaostaja.
Najprej bom tako kot verjetno večina pomislil na cesto. Pa čeprav je to že večkrat slišana tema. Mislim, da je primerna cesta politično vprašanje, ne samo gospodarsko. Politično zato, ker se z nedavnim padcem mej v Evropski Uniji lahko zgodi neka za nas neugodna gravitacija ljudi tukaj na Koroškem, na severni del, na del ki je čez mejo. In to zagotovo ni v našem nacionalnem interesu, v katerem je, da povežemo Slovenijo, in da se odpremo v evropski prostor. Zato je cesta najpomembnejše vprašanje. Potem so tu delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Ampak zaenkrat so okrog hitre ceste bili predvsem prepiri.
Vem da so bili, ampak to vprašanje bo slej ko prej treba rešiti. Druga pomembna stvar za regijo ob meji, še posebej te narave kot je Koroška, so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Nobena regija ne more meniti, da lahko dolgoročno preživi z nizko ceno delovne sile. Dolgoročno ne more kandidirati. Zato je tukaj treba odpirati možnosti in podpirati investicije, ki bodo zaposlovale mlade izobražene ljudi, ki se bodo izobrazili v Mariboru, Ljubljani, Kopru, da bodo prišli sem, ustanavljali podjetja ter zaposlovali ta kader.
Se pa zdi, da so prejšnje vlade, v katerih je bila tudi SD, delale predvsem na centralizaciji. Bo nova vlada, če boste jo morda vodili, bolj delala na decentralizaciji?
To je tako naš program in me ljudje ne razumejo narobe. Naše nasprotovanje taki pokrajinski ureditvi, kot jo predlaga trenutna vlada, ni nasprotovanje pokrajinam. Mi smo bili prvi, ki smo bili zanje.
Problem je pri financiranju. Jaz mislim da si tudi Korošci ne želite, da bi dobili pokrajino, ki bi bila finančno invalidna. Zlasti ker gre za pokrajino, ki bi bila med manjšimi.
Popravite me, če se motim, ampak zdi se, da gre pri pokrajinah predvsem za pričkanje in neke lokalne interese, ne toliko za druge stvari.
Tudi to. En problem je zagotovo bil od vsega začetka vgrajen v projekt regionalizacije in to je, da se je o regijah razmišljalo okrog vprašanja regionalnih središč. Mogoče je tukaj na Koroškem malce drugače, ampak ne čisto povsem, ker smo tudi tukaj videli prepire kje bo svet, kje ...
Šlo je za skoraj neskončne prepire ...
Ja, res in te probleme je treba previdno rešiti. Ampak mi bomo šli v regionalizacijo Slovenije in naklonjeni smo manjšemu številu pokrajin. Koroška bo pokrajina, o tem ne gre dvomiti, ta konsenz je v slovenski politiki dosežen. Treba je samo pogledati, kakšni so lahko avtonomni viri financiranja, da ljudje ne bodo dajali v državni proračun, iz državnega proračuna pa bo nato vlada odrejala pokrajinam, koliko denarja bodo imele in kako ga bodo razporejale.
Torej s tem ciljate na bolj avtonomne pokrajine?
Da, jaz mislim da je to bistveno, če hočemo imeti dejansko drugo raven lokalne samouprave. Drugače so pokrajine v bistvu navadni okraji, tega pa ne rabimo.
Za pogovor se vam najlepše zahvaljujem!
Hvala.
|
Pr´ nas 
