V torek, medtem ko so pred Preventovo tovarno v Slovenj Gradcu čakali nemški tovornjaki, da bi odpeljali blago za izdelavo prevlek, so delavci in delavke spontano prekinili z delom in zahtevali pojasnila glede dogajanja v družbi. Pred približno 400 šivilj in drugih delavcev je stopil predsednik uprave Preventa Global Ivan Majcen ter jim zagotovil, da bo oktobrska plača zagotovo nakazana 14. novembra, zbranim pa je še predstavil stališča uprave v sporu.

Napovedal je, da se bo v kratkem povezal z največjima kupcema, Volkswagnom in Mercedesom, ter se poskušal dogovoriti za posle brez posrednika, do zdaj Preventa Dev. Postavlja pa se vprašanje ali ne bo s tem prilil dodatnega olja na ogenj v sporu med večinskima lastnikoma Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem.

Posredni odgovor na to je že isti dan ponudil odgovor Carstena Unverrichta, pooblaščenca Hastorjevega podjetja Prevent Dev iz Wolfsburga, ki je zapisal, da sodelovanje s Preventom Global ni več mogoče in da se Slovenija kaže kot zelo nestabilna. Prihodnje dni bo, če ne bo prišlo do večje spremembe, Prevent Dev začel seliti proizvodnjo drugam (predvidoma na druge lokacije v Sloveniji, v BiH, na Hrvaško, morda tudi v Avstrijo) s čimer bo prekinil sicer menda za nedoločen čas, tako Majcen, podpisane pogodbe o poslih.

V Wolfsburgu ukrepe pojasnjujejo z domnevnimi napakami Ivana Majcna. Posebej izpostavljajo neusklajene pogovore s konkurenco mimo Preventa Dev, prodajo prihodnjih terjatev bankam, preusmeritev namensko plačanega denarja Preventa Dev za druge namene, itd.

Majcen je šiviljam in javnosti sicer zagotovil, da je takoj pripravljen oditi s položaja predsednika uprave, če bi v Preventu Dev zagotovili, da slovenjgraškega podjetja ne bodo spravili v stečaj ter dodal še, da za sanacijo nujno potrebujejo dobrih 5 milijonov evrov Hastorjevega posojila.

Slednji noče slišati o dokapitalizaciji, kaj šele o dodatnem vlaganju denarja v Slovenj Gradec, katerega pa si menda intenzivno prizadeva najti večinski lastnik Zakeršnik. A časa ni več veliko - ob veliki zadolženosti Preventa in vedno manjšemu obsegu dela se zna zgoditi, da bodo že konec leta morali razglasiti plačilno nesposobnost kar bi pomenilo uvedbo stečaja.

Predsednik nadzornega sveta Vladimir Bilić je medtem sporočil, da je nad izvrševanjem groženj zelo razočaran. V petek naj bi sicer potekala nova seja nadzornega sveta, a je najverjetneje ne bo, saj Majcen meni, da v tem trenutku ne bi imela nobenega smisla.

Kozmus kot rešitelj?

Presenetljivo pa se je v teh dneh v zgodbo vključil še nekdanji predsednik uprave Preventa Jože Kozmus. Glede na intervju objavljen v Financah Kozmus ponuja odkup Zakeršnikovega večinskega deleža, ki bi ga nato odplačal v treh letih, v procesu pa naj bi število zaposlenih v avtomobilskem delu Preventa zmanjšal na polovico. Ponudba, ki velja do petka, je težka 5,2 milijona evrov, kar precej manj od 15 milijonov evrov (polovico v sredstvih), ki jih Zakeršniku za njegov delež ponuja Hastor.

Kozmus, podobno kot Hastor za nadaljevanje sodelovanja, svoj ponovni vstop v lastniško strukturo Preventa pogojuje z odstopom uprave in nadzornega sveta. Prvo tretjino kupnine naj bi Zakeršniku nakazal v mesecu dni, drugi del v letu dni in tretjega v roku dodatnih dveh let. Zanimivo je tudi, da reaktivacijo Kozmusa po njegovih besedah podpira tudi Hastor, kar verjetno pomeni, da bi se težave na relaciji Slovenj Gradec-Wolfsburg vsaj začasno umirile.

Kozmus, ki sebe vidi kot predsednika uprave, je napovedal, da pričakuje ob nadaljevanju sodelovanja s Preventom Dev in z novimi posli delo za okoli 700 proizvodnih delavcev in 150 strokovnih kadrov, drugim pa naj bi izplačali odpravnine. Prav tako trdi, da bo prihodnje leto zaradi vnovičnega upada prodaje najtežje v avtomobilski industriji, za nameček pa se v naslednje pol leta iztečejo prodaje modelov, za katere Prevent izdeluje prevleke.

V izogib razglasitvi insolventnosti Preventa Global Kozmus predvideva kombinacijo bančnega reprograma dolgov ter pritok svežega kapitala v obliki posojila lastnikov, obljublja pa tudi strategijo poslovanja družbe s čimer naj bi postalo bolj jasno tudi, kaj storiti z neavtomobilskimi deli podjetja (Lesna TIP, Prevent TRO, Letališče Maribor).

Denar za nakup večinskega deleža naj bi Kozmus sicer dobil s posojilom v tujini, zagotavlja pa, da ta denar ne bo prišel s strani Nijaza Hastorja. Kljub temu, da je po lanski prodaji delnic Preventa Global sklenil, da se za poslovne projekte ne bo več zadolževal pravi, da ne more opazovati propada podjetja, ki ga je vodil 28 let, saj za stečaj po njegovih besedah ni potrebe.

Uprava, ki ji Kozmus očita, da se je namesto z gospodarjenjem ukvarjala z iskanjem napak v preteklosti, Kozmusove vrnitve najverjetneje ne želi. Sploh ob dejstvu, da predsednik uprave Ivan Majcen trdi, da bo podjetje insolventno zaradi dolgov, ki sta jih naredili dve Kozmusovi odločitvi, projekt laserske kartice in Prevent Pur. Za prodajo svojega deleža pa se zaenkrat, vsaj uradno, Zakeršnik tudi še ni odločil.

Preberite tudi : "Pismo Janka Zakeršnika"
"Novi zapleti v Preventu"
"Spor v Preventu vedno hujši – bo delo izgubilo 500 ljudi?"