Svetovni teden dojenja obeležujemo vsako leto med 1. in 7. avgustom v več kot 120. državah sveta z namenom spodbujanja dojenja in izboljšanja zdravja otrok. Letos mednarodna organizacija za dojenje WABA (World Alliance for Breastfeeding Action) opozarja na pomemben mejnik: praznujemo dvajsetletnico listine Deset korakov do uspešnega dojenja.

Listina narekuje, da bi vse institucije, ki se ukvarjajo z nego in skrbjo za matere in novorojenčke morale:

1. imeti pisna navodila o dojenju, s katerimi so seznanjeni vsi zdravstveni strokovnjaki;
2. izobraziti zdravstvene strokovnjake o postopkih, kako ta navodila uresničevati;
3. poučiti vse nosečnice o prednostih in postopkih dojenja;
4. pomagati materam začeti z dojenjem v prve pol ure po porodu;
5. pokazati materam, kako dojiti in kako ohraniti mleko, če so ločene od otroka;
6. dajati otroku tekočino ali mlečne pripravke le, če za to obstajajo zdravstveni razlogi;
7. vpeljati sobivanje, ki omogoča sožitje matere in otroka štiriindvajset ur na dan;
8. spodbujati matere, da otroka podojijo vedno, kadar to potrebuje;
9. ne dajati dud (cucljev) dojenim otrokom;
10. pospeševati ustanavljanje skupin za podporo dojenju in nanje usmerjati matere
po odpustu iz bolnišnice.

Številne prednosti dojenja za otroka in mater

Dojenje je zagotovo najboljši način, kako zagotoviti novorojenčku hranila, ki jih potrebuje za zdrav telesni in duševni razvoj. Materino mleko prav tako otroka ščiti pred boleznimi in zmanjšuje možnost alergijskih reakcij. Dojenje ima prednosti tudi za mamo. Pripomore k dobremu krčenju maternice po porodu, k hitrejšemu izgubljanju maščobnega tkiva, zmanjšuje verjetnost kasnejše obolevnosti za rakom jajčnikov in dojk. Nenazadnje pa je stik z materinim telesom, umiritev ob bitju njenega srca gradnja prvobitne navezanosti, ki daje občutek varnosti, pripadnosti, sprejetosti.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da matere otroka do šestega meseca izključno dojijo, šele nato začno dodajati  komplementarno hrano, z dojenjem pa nadaljujejo do dveh let ali več.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v našem prostoru uspešno delujeta dve organizaciji, ki si preko izobraženih in usposobljenih svetovalk še posebej prizadevata spodbujati dojenje in pomagati materam z informacijami in podporo in sicer: La Leche League Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) in IBLCE Slovenija, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije.

Podatki o dojenju za Koroško

Po podatkih iz Oddelka za ginekologijo in porodništvo SB Slovenj Gradec je bilo v letu 2009 1003 novorojenčkov in sicer 520 dečkov in 483 deklic. Izključno dojenje je bilo visoko, kar 79,5%, delno dojenih pa še 17,3%. Nedojenih je bilo le 3,2% otrok.

Kot so sporočili iz ginekološko porodnega oddelka, je iz statističnih podatkov opaziti, da je rahlo padel odstotek izključno dojenih otrok (leta 2008 je bilo 81,7% otrok izključno dojenih), kar lahko pripišejo večjemu številu otrok, premeščenih v center za nedonošenčke (večje število carskih rezov). Odstotek delno dojenih otrok je ostal približno enak odstotku iz leta 2008, so pa zabeležili okoli 3% nedojenih otrok. V te odstotke so zajeti primeri, ko je bilo dojenje kontraindicirano in takojšnje premestitve novorojenčka v Ljubljano. Kljub temu, da se je skupno število premeščenih otrok v Ljubljano zmanjšalo, posledično lahko sklepamo, da so tukaj zdravili več bolnih novorojenčkov, je odstotek delno dojenih otrok enak.

Za takšen proces dela je bilo potrebno izobraziti kader, zato se je kar 90 % zaposlenih udeležilo dodatnega izobraževanja – 20-urni tečaj s področja laktacije. Svoje znanje so uspešno dokazali s pridobitvijo certifikata Novorojenčku prijazna porodnišnica, saj so bili ocenjeni s 96,7%, kar jih uvršča v sam vrh pri ocenah porodnišnic v Sloveniji.

V sklopu tega tedna je Zavod za zdravstveno varstvo Ravne v porodnišnico Splošne bolnišnice Slovenj Gradec posredoval zloženke »Dojenje«, ki jih je izdal Inštitut za varovanje zdravja RS in so kot podporno gradivo na voljo materam.