|
Na Forumu so poved'li
"Ustanovi koroško ekipo. Vejk mamo nasutih pa zeranih tipov, ki bi jim tak šport prav pasal, da ne omenjam, da bi se zmanjšala količina nasilja ob vikendih." Nikolaj V. Gogolj deli nasvete edinemu forumskemu navdušencu nad ameriškim nogometom - The Dude-u.
|
|
NK Akumulator letos še ni dovolj zrel za napredovanje |
 |
 |
 |
|
Mitja Gruber, foto: Matej Mencinger
|
|
Sobota, 30. maj 2009 21:30 |
|
Že pred tedni smo poročali, da se bo ta petek odvijala najpomembnejša tekma za nogometaše Akumulatorja v zadnjih nekaj letih. Naj spomnimo, da bi zmaga Mežice na domačem igrišču proti ekipi AJM Kungote, domače zelo približala morebitni uvrstitvi v višjeligaško tekmovanje. Vendar želja, borbenost in odlična podpora gledalcev, vseeno ni bilo dovolj za zmago, ki so si jo vsi igralci in vodstvo tako zelo želeli.
Pa gremo lepo od začetka: domači so igrali nekakšno različico sistema 3-4-3, saj je trener Previšič pričakoval, da bodo gostje igrali sistem 4-4-2. Postava Akumulatorja je bila sledeča: Krof, Mlinar-Trdina-Marmarac, Šepul-Džambič-Gruber-Praprotnik, Iršič-Bruder-Repotočnik. Vendar se je že kaj hitro pokazalo, da Kungota igra klasičen sistem 3-5-2 in zato se je Bojan Iršič, ki je bil predviden za napadalca moral kaj hitro postaviti na vezno linijo.
V uvodnih minutah so bili domači precej nezbrani, kar je verjetno bila posledica treme pred tako pomembno tekmo. Uvodna nezbranost se je domačinom kaj hitro maščevala, saj so gostje ob prvi priliki v osmi minuti že povedli. Zadel je Danijel Petrinec. Ta hladen tuš pa je domačim prišel še kako prav, saj so se hitro pobrali, nanizali nekaj nevarnih akcij in po podaji Praprotnika je domači kapetan Borut Bruder izenačil v 16-minuti.
Domačini so se prebudili, dobili so navdih, vedno več napadali in vse je kazalo že na srečen razplet. Vendar, bile so priložnosti, bila je celo vratnica Repotočnika, gola pa ni in ni bilo... Tako se je polčas končal z rezultatom 1:1, domači so v slačilnico odšli zadovoljni, saj so si bili enotni, da bodo z nadaljevanjem takšne igre zagotovo v naslednjih 45-minutah vsaj enkrat zatresli.
Tudi gledalci, ki jih je treba javno pohvaliti, da so pripravili vzdušje, ki ga že dolgo ni bilo v Mežici, so čutili, da domačini zmorejo. Vendar na žalost se tekma ni razpletla tako kot bi se morala. V začetku polčasa so bili domačini spet podjetnejši, vendar zadetka ni bilo. V 58-minuti je Previšič naredil dokaj nenavadno menjavo, ko je iz igre poslal solidnega Iršiča, ki je ofenzivno orientirani igralec z veliko izkušnjami ter na igrišče poslal mladega Kompreja, ki je sicer po poklicu tudi napadalec. Takšna menjava po mnenju nekaterih ni bila najboljša izbira, vendar je očitno trener že vedel kaj dela in ne bomo tukaj sodili o potezah trenerja.
V 73-minuti so se zgrnili metaforični črni oblaki nad Mežico (dejanski so se malce pred polnočjo), ko je iz na videz nenevarnega prostega strela do lepega zadetka prišel Sebastijan Kokol.
Bilo je še dobrih 20 minut do konca, Akumulator je poskušal, se trudil, prišel tudi do nekaterih priložnosti, vendar kronično brez uspeha. Gostje pa so na drugi strani izkoristili zelo ofenzivno igro domačih in so tako prihajali do priložnosti iz proti napadov, vendar je bil Miha Krof, ki je odsotnega Melanška (kartoni) nadomestil dobro, vedno na mestu. Na koncu ni pomagalo tudi fanatično in srčno navijanje gledalcev, ki so upali na preobrat vse do konca, na koncu pa so izžvižgali sodnike, katerih pa sam ne bom komentiral. Igralci so seveda odhajali iz igrišča žalostni, nezadovoljni in poklapani, vendar pa, če uporabim, klišejsko reklo, žoga je pač okrogla in treba je vseeno čestitati ekipi Kungote za zmago in vedro gledati v prihodnost.
Tako so se možnosti za napredovanje Akumulatorja iz velikih zmanjšale v skorajda nične. Vseeno pa sta pred njimi še dve tekmi, kjer bodo lahko pokazali, da če jim že letos ne bo uspelo napredovati, lahko na to resno računajo naslednjo leto. Napredek ekipe je viden, ekipa je mlada in homogena ter predvsem željna zmagovanja in dokazovanja. Več fotografij lahko najdete v Albumu.
|
|
|
