Med zborom in prvim žvižgom majhnega sodnika

Ker smo snovalci spletnega portala bajta.si to soboto malo predolgo modrovali na sestanku pri Lečniku, sem uvodne minute zbora članske ekipe NK Peca rahlo zamudil. Vendar nič bistvenega. Odšel sem naravnost v garderobo, kjer je bilo vse po starem. Tiskar je že natisnil grbe, pozabil sicer na vratarjeva dresa, ampak počasi bo že urejeno. Sicer je res, da moramo na to biti rahlo pozorni, saj se po vasi šušlja, da hoče predsednica kluba Romana Lesjak na golmanska dresa na skrivaj natisniti logotip komunalnega podjetja. Po drugi strani, kar je najpomembnejše, se je zbralo relativno veliko število igralcev. Tudi takšni, na katere ni računal nihče. Dokaz več, da se vse zmore, če se le hoče. Morda še ena vremenska, napovedovali so sonce, ampak pred začetkom tekme je začelo deževati.

Posvet pred tekmo je bil izjemno resen. Trener Roman Plesec se je več kot očitno zavedal, da je zmaga nujna. Res je, da smo tem govorili že pred dvema tednoma, toda tokrat je šlo pa čisto zares. To smo lahko videli že iz uvodnega govora. Nusa je poudaril, da je ključ do zmage timska igra. Nikakor si nisem mislil, da lahko prejšnji stavek ponazoriš tudi z grafom, ampak v tako pomemben trenutku je našemu trenerju uspelo tudi to. Hkrati je na tablo napisal štiri stvari, brez katerih Peca danes ne more zmagati. Te so sledeče: agresivnost, borbenost, koncentracija, odločnost. Spomnil sem se, da je te besede že pisal po tabli, vendar sem mnenja, da jih je bilo takrat celo pet. Bolj kot si razbijam glavo, dlje sem od pete besede, ki je žal ne morem dodati. Postavitev je bila podobna tisti izpred štirinajstih dneh. Modificiranih 3-4-3, ki bi jih lahko zapisali tudi kot 3-4-1-2 (Klavž; Kaker – Pušnik – Vertačnik; Oprešnik – Gluhovič – Rebernik – Lesnik; Piko; Brdnik – Zec. Na klopi: Kreuh, Krebs, Fajmut, Trbovšek). Tokrat kar nekaj sprememb v postavi. Vrnil se je Klemen Pušnik, na katerega je na prejšnji tekmi letelo kar nekaj ostrih kritik, ker ni prišel na tekmo z Ormožem. Res je, da je imel povišano temperaturo, toda, saj veste kakšni smo Črnjani, ko se gre za fuzbal »ni opravičila« + vsak rad doda v kakšnih primerih pride na tekmo »šiht menjam«, »ožuljki«, »pov noge fali«, »križ boli ko pasa«. Darko Vertačnik se je iz mesta libera pomaknil na štoperski položaj. Morda je imel zaradi tega tokrat črne čopačke. Obrambno mesto bo dopolnjeval terminator v vrstah Pece Robert Kaker »Keks«. Nad tem je bil, poleg nas vseh, seveda, še najbolj navdušen alternativni zdravilec Bibi, ki je dejal, da bo moral v svoj zvezek napisati, da si je prvič v zgodovini zamenjal šiht za tekmo. To sicer ne vem, če čisto drži, vendar, kako bi si upal dvomiti v tako verodostojne podatke (samo kot dokaz: Bibi od 1963. leta ne je več makaronov, saj jih je tisti dan, malo je rosilo, v loku bruhal. Tako pravi.). Drži. Vezna linija podobna kot prejšnji krog. Ervin Lesnik »Čohan« se je preselil na desni bok, na levem je mesto zapolnil Boštjan Oprešnik. Srednja vezista Dejan Rebernik in Sergej Gluhovič, ki je prejšnjo tekmo menda dajal takšne centre, da bi Čiki (op. p. obrambni igralec Pece v polpretekli zgodovini. Znan tudi kot »aluminium«) dosegel najmanj pet golov. Pol špico bo odigral Andrej Piko, ki je sicer zaradi tega malo vzdihoval, toda, kdaj pa ne. V napadu Boštjan »Boka« Prdnik in Robert Zec. Bojda se to tekmo ne bosta prepirala. Najbolj se moramo bati, vsaj tako naš trener, Kavca, za katerega bo poskrbel (tk ko) Keks. Pri tem se mi v glavi nehote pojavijo besede »kdo pa si ti, Kavc?«. To bomo danes še nešteto krat ponovili po tekmi… Pripravljeni na prvo zmago v spomladanskem delu, se naši fantje odpravijo na relativno solidno pripravljen teren, če računamo, da je še pred enim tednom bil popolno prekrit s snegom. Tako da čestitke Štefanu »Atanu« Reberniku, ki je vsak dan hodil gledat, kako se le-ta topi.

First half (cvaj zu nul)

Ne bom izgubljal besed, v katero smer so začeli Črnjani. Moram priznat, da je začetni tempo nekoliko presenetil. Oboji so začeli dobro in obetalo se je zanimivo srečanje. Minuto za drugi minuti je imel prvo šanso Boka, ampak »premali ficl« ga je spet izdal, tako da je zgrešil žogo. Lepa priložnost, a žal samo to. V šesti minuti pa izjemna poteza Pikija. Prepričan sem, da bi v Hollywoodu uprizarjali »standing ovations«. Andrej je žogo prejel na kakšnih 30 metrih, preigral prvega Zrelaka, drugemu potisnil žogo skozi ušete, zatem natančen strel pod prečko. Peca je povedla z 1-0. Kolegom, s katerimi smo skupaj gledali tekmo pod streho nogometnega objekta, rečem, da danes pa res bo. Mani, golmanski trener, me drži za besedo. Po tihem si tudi sam misli enako. Se mi zdi. Ampak, Zreče se nikakor niso predale. V 13. in 16. minuti so imeli dve zreli priložnosti za izenačenje. Enkrat je dobro posredoval vratar Klavž, drugič je strel blokiral Keks, ki igra zares fantastično (škoda le za rumeni karton, Robijevo nestrinjanje s sodnikovo odločitvijo lahko preverite na fotografiji v galeriji). Naj omenimo, da stranski sodnik na naši strani ne vidi ničesar. Fotograf ga celo vpraša, če je morda pretemno zanj. Če smo pošteni, bomo rekli, da so bile Zreče do 30. joveliko boljši nasprotnik. Pripravili so si kar nekaj lepih priložnosti. Na srečo je ostalo zgolj pri tem. Peca je zatem vzpostavila ravnotežje. Še več, v 35. minuti je po lepi podaji Repena na 2-0 povečal Brdnik. Zadel je presenetljivo rutinirano, kar pri njem, za razliko od izjemne hitrosti, nismo vajeni. Do polčasa velja omeniti še lep poskus Gluhoviča iz prostega strela, vendar je gostujoči mali vratar strel obranil. Peca je na odmor odšla z dvema zadetkoma prednosti in vsi smo verjeli, da bo tokrat zmaga ostala na domačih tleh.

Half-time (funfcen minutn)

Med polčasom ugotovimo, da je zaenkrat vse približno tako kot mora biti. Zadaj stojimo solidno, vezisti okej, spredaj smo zabili dva zadetka. Roman Plesec opozori Kakerja, da ima rumeni karton. Zaradi tega mora v drugem delu paziti. Mislim, da Kavc, za katerega je bil zadolžen Robi, ni pokazal veliko. Ne pretiravam, če rečem da je Robi odigral na reprezentančnem nivoju. Če ne bi bil Marko Šuler moj sošolec in kolega iz športne gimnazije na Ravnah, bi dejal, da ga dejansko lahko zamenja kadar koli. Tako pa raje recimo, da je tisti Cesar. Sklenemo, da imamo ugoden rezultat, ki ga je potrebno obdržati. Borba za prvo zmago se mora nadaljevati do zadnje minute. Trener je bil s prikazanim zadovoljen, prepričan sem, da ga zanima zgolj in samo zmaga.

Second half (nul zu ajnc; cuzamen: cvaj zu ajnc)

V drugem polčasu je prenehalo deževati. Pomaknemo se na tribuno, kjer je z modrimi stoli izpisano PECA. Pogled je mnogo boljši kot prej. Začetek drugega dela v bistvo nič posebnega. Ravno tako kot smo mislili, da ni nič posebnega akcija, iz katere so Zreče izenačile. Navidez nenevarna akcija. Na desni strani je po zmedi žoga že skoraj prečkala »gol-avt« črto, nakar jo je s predložkom na pamet v kazenski prostor poslal nogometaš z rumeni nogometnimi čevlji (manjko profesionalnega poročanja ni nič manjši). Presenečena domača obramba ni uspela slediti podaji, tako da je gostujoči napadalec Marinšek z glavo znižal na 2-1. Klavž ni imel možnosti. Mislim, da so malo krivili Čohana, toda po mojem mnenju neupravičeno. Dve minuti kasneje pa prvi brutalni štart na tekmi gostujočega nogometaša. Žrtev »klizačega« je bil Sergej Gluhovič. Sodnik ne bi storil napake, če bi temu igralcu (mimogrede Nikš Pušnik ga je poimenoval »Pohorje ekspres«, njegov brat Anc pa mi je zjutraj v vrsti na pošti dejal, da je tukaj že skoraj tako kot v železnini – prodajajo žarnice, adapterje ipd.) pokazal rdeči karton. Ena zadnjih resnih priložnosti za goste je bila v 62. minuti, ko je domači vratar izvrstno posredoval ob strelu iz prostega strela. Par minut kasneje pa so zadnji strel proti vratom prek Rebernika sprožili domačini. Resnih šans do konca tekme ni bilo. Omeniti velja prodor že omenjenega Kavca, ki pa ga je pametno zaustavil naš libero Klemen Pušnik. Zreče so imele rahlo, a jalovo pobudo. Omeniti velja še drugi grob štart nad Gluhovičem, tokrat je bil pregrob gostujoči kapetan, ki je nekaj minut kasneje poštartal še Robija Zeca. Pri tem štartu je zvesti navijač NK Pece Žiga Vodovnik pripomnil, da je imel takšne štarte, ki so nasprotnike metali z igrišča, včasih tudi bočni igralec Pece Škorc. Za razliko od danes, je bil takrat na atletski stezi grob šodr. Kot že povedano, do konca ni bilo kaj presenetljivega. Ostalo je torej pri 2-1 za domačine, ki so se po zadnjem sodnikovem žvižgu veselili zaslužene zmage. Tri točke so tako ostale doma, Zreče pa so svojo razočaranje lahko ublažile v termalnih vrelcih njihovega zdravilišča.

Občutno predolg epilog (iz sobote na nedeljo)

V garderobi smo najprej uprizorili klasičen »cige-cage«. Kapetan Piko je pred tem vprašal »čak, kk ž gre, 3x ciga-cage pol pa hasta la vista, al?«. Veselje se je nadaljevalo v že znanem stanovanju, kjer je Lubo, prolicencirani igralec ping ponga, namesto »gumenjakov« (gumijastih čevapčičev), pripravil presenetljivo dober narezek. Pašteto sicer res ne vem, kje je našel. Generalno gledano soliden obrok. Malo je bilo tistih, ki po tekmi niso naročili piva. To se je kasneje tudi v veliki meri poznalo pri našem obnašanju. Vendar pustimo to za konec zgodbe. Najprej nekaj pomembnejših zaključkov. Zmaga je dejansko prišla v pravem času. Vsi smo se zavedali, da bo tekma težka, a kljub temu, je bila zmaga edino, na kar smo si upali pomisliti. Točke so pomembne tako za trenutno stanje na lestvici, kot tudi za nadaljevanje, ki bo, verjamemo, še boljše. Najpomembnejše delo pa bomo opravili ta konec tedna v Oplotnici, če bomo to zmago tudi potrdili in odnesli tri točke iz težkega gostovanja. Oplotnica je res da na zadnjem mestu, toda njihovi »lumberjacki« baje že od sobote brusijo motorke, s katerimi radi zaustavljajo nasprotnike. Če nam bo to uspelo, bo imela zmaga proti Zrečam dvojno vrednost, če ne višje. Okej, toliko o pomembnih zadevah.

Nadaljujemo bolj v našem slogu, kjer smo, roko na srce, dosti boljši. Zmago smo morali proslaviti. To je bilo jasno. Ampak nihče si ni predstavljal, da se bo končalo tako daleč. Na stadionu smo v bifeju spili nekaj rund, ki jih je vztrajno nosila Danica. Dalo se je slutiti, da bo noč še izjemno dolga. Na koncu smo ostali standardni, pridružila sta se Ruža in Željko Trbovšek, ki je po dolgem času spet sedel na domači klopi. Veselje ni pojenjalo, celo stopnjevalo se je. Tako smo okoli polnoči zapustili igrišče. Bolje bi bilo, ko bi odšli naravnost domov. Res. Vendar, to se ni zgodilo. Nadaljevali smo v novi gostilni »Pri Janezu«, ki jo radi poimenujemo dnevna soba. Od tam naprej pa se vsem prisotnim nekaj premakne v glavah. Huligansko obnašanje, ki sicer ni mejilo na nasilje, se je kazalo z glasnim petjem Pecine (nikoli uradne) himne: »Peca je najbolja, Peca je slava, niko na svjetu Peci nije ravan!« (ne sprašujte, zakaj ni v slovenščini, ker odgovora ne pozna nihče). Manjkalo ni že prej omenjeno vprašanje, ki smo ga vzklikali na vse grlo »Kdo pa si ti, Kavc?«. Lokalni okvir smo nato še presegli z zimzeleno »Slovenija, od kod lepote tvoje?«. Verjetno smo jo ponovili okoli 20-30 krat. Na to obnašanje sicer v prvi vrsti nismo ponosni, saj je natakarica Janja Šumah nedvomno doživljala težke trenutke. Za to se ji na tem mestu opravičujemo. Po drugi strani pa tega ne obžalujemo preveč, v kolikor nismo nikomur prinesli gorja. Nenazadnje, »je pa ja Peca zmagava!«. Morda se komu zdi, da sem rahlo pretiraval, morda tudi sem. Treba pa je vedeti, nogomet v Črni na Koroškem je ena izmed tistih stvari, ki nas vsak teden kliče in vleče domov. Očitki mnogih, da to nikakor ni vredno, naj raje ostanejo neizraženi. Boka bi zaključil: »Peca (pa Barcelona, heh) vedno v srcu!«.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.