Trije bratje prihitijo iz zgornjega dela hiše v kuhinjo in se hitro posedejo okrog mize, kajti čas je za večerjo. Mati jih vpraša: »Torej, dragi otroci, kaj bi radi jedli? Povej ti najprej Marko«, reče najstarejšemu.

»Ma, veš kaj, jaz bi en kurčev popečen kruhek.«

Mati je zgrožena nad jezikom najstarejšega sina in mu primaže klofuto, da se sinu kar zavrti, ko se ekspresno spravi nazaj v sobo.

Ko se končno malo pomiri, vpraša drugega otroka, kaj bi on rad za večerjo: »Torej Darko, dragi sin, povej mi, kaj bi imel za večerjo.«

»Jah, očitno to pomeni, da bo ostalo malo več kurčevih popečenih kruhkov zame, kajne?«

Vsa iz sebe mu mati čisto avtomatično prisoli zaušnico in ga pošlje spat, tokrat pač ne bo jedel, kaj se pa to pravi.

Mati je že čisto na koncu z živci, vsa je bleda in izmučena. Nato vpraša še najmlajšega sina Janka, kaj bi jedel on.

»Res ne vem, več,« reče najmlajši pohlevno in ponižno, »ampak teh kurčevih popečenih kruhkov zagotovo ne bom.«