27. april, Dan OF oziroma dan upora proti nacifašizmu, je praznik z močnim simbolnim nabojem. Še danes nas spominja na dan, ko je koalicija vsebinsko raznoterih skupin sprejela odločitev, da z jasnimi stališči in dejanji poseže v tedanje družbeno dogajanje. V času okupacije je bila edina pot do dokončne osvoboditve aktivni odpor, vse ostale alternative pa bi brez izjeme vodile v suženjstvo.

Skoraj 70 let kasneje živimo v drugačnih okoliščinah, a protifašistični boj je še vedno nujen, saj se fašistične težnje krepijo. Težnje, ki poudarjajo, da je v družbi nezaželenih vse več skupin. In noben posameznik, ki si želi živeti v odprti, svobodni in enakopravni družbi, ne sme dopustiti vzpona praks, ki pod krinko domoljubja ali napredka postajajo legitimen tvorec diskurza normalnosti, ki vsak dan izključuje čedalje več ljudi. Zato se zdi danes povezovanje v heterogeno koalicijo drugače mislečih zopet nujno!

Razraščanje izključujočega mišljenja v Sloveniji je prepleteno tudi s težnjami po zgodovinskem revizionizmu, ki zanika revolucionarni in protiimperialistični značaj upora ter ga oži na trenutek narodne osvoboditve ali celo zgolj na dejanja povojnih oblasti. Upor proti okupatorju je bil bistveno več kot to. Bil je ideja o nujni radikalni družbeni spremembi, ki bi vodila k večji enakosti med ljudmi.

V zadnjih letih smo po celi Evropi in širše priča vzponu raznovrstnih izključujočih praks, ki v okoliščinah vse večjega krčenja socialnih pravic ter razslojevanja privzemajo nove oblike in razsežnosti. Že ustvarjena plodna tla za semena nestrpnosti so toliko bolj rodovitna v času krize kapitalističnega sistema. Sedaj ne smemo nasedati politikom in drugim akterjem, ki naše nezadovoljstvo z življenjskimi pogoji kanalizirajo v sovraštvo do sosedov ali določenih družbenih skupin. Prav tako ne smemo podpirati njihovih načrtov reševanja utapljajočih kapitalistov z našimi sredstvi, saj so njihova (in ne naša!) dejanja krizo povzročila. Zato pričujoča kriza ni le ekonomska, ampak predvsem družbena. Ponuja nam priložnost za temeljit razmislek o grajenju drugačnega sveta: sveta, kjer ne bo prostora za izkoriščanje, nestrpnosti, sovražnosti ali izključevanje. Sveta, ki bo utemeljen v solidarnosti, enakopravnosti, tovarištvu, dostojanstvu, enakih možnostih ter spoštovanju človekovih pravic!

Neofašizem ne sme imeti mesta ne v parlamentu, ne na ulicah in ne v splošnem diskurzu! Kakor je bila leta 1941 prepoznana nevarnost nacizma oziroma fašizma, je danes ponovno nastopil čas, da vstanemo in skupaj gradimo drugačen svet! Svet svobode, v katerem veljajo pravice, ki so bile in ki bodo izborjene skozi neštete osvobodilne boje.

Iskanje novih okupatorjev med soprebivalci Republike Slovenije in našimi sosedi je nesprejemljivo! Tovrstnim interpretacijam, kot tudi vsem ostalim praksam izključevanja, se je potrebno nemudoma aktivno upreti! Javno, odločno in brezkompromisno! Ne smemo pustiti, da nam osnovno človeško dostojanstvo poteptajo v domoljube preoblečeni fašisti, ki si želijo zavzeti ulico za ulico, trg za trgom, mesto za mestom. Ker naših mest ne damo, se 27. aprila skupaj podajmo na ulice in izrinimo nove fašistične težnje iz obličja zemlje! Za vedno!

SMRT FAŠIZMU, ZA SVOBODO SVETA!

http://www.zasvobodo.si/