|
|
|
Nismo izvedeli kaj je recept ... |
 |
 |
 |
|
Jernej Prodnik
|
|
Petek, 09. januar 2009 06:00 |
... vendar sumimo, da je ljubezen. Valter Baltazar Hefler je ta teden praznoval že stoti rojstni dan in vsem zbranim na praznovanju na svojem domu v Radljah ob Dravi povedal kopico svojih izkušenj in prigod. Kljub častitljivi starosti je namreč še vedno živahen, radoživ in poln veselja do življenja, spominja pa se tudi neverjetnih podrobnosti, ki so ga doletele v sprememb polnem stoletju. 
Recepta za dolgo življenje nam ni hotel zaupati, čeprav nam je prišepnil, da ga nikoli ni preveč cukal, pogosto pa je tudi hodil v hribe in še danes gre vsak dan na krajši sprehod. Vseeno lahko upravičeno sumimo, da bi morda skrivnost lahko tičala v ljubezni, ki je gospodu Heflerju ni manjkalo. S svojo ženo, ki je prav tako dočakala visoko starost kar 93-ih let, sta bila namreč poročena le nekaj mesecev manj od tričetrt stoletja, kar je neverjetna številka, ki obenem velja za okvirno starost umrlih v Sloveniji! Nismo prepričani ali za 75-letnico poroke sploh še obstaja imenovanje, saj si po 70-letni, tako imenovani železni poroki, težko še kdo predstavlja, da bi lahko šlo še dlje.
Hefler se je rodil na Janževem vrhu v Podvelki in vse življenje ljubil pisano besedo, kar mu v zadnjem času daleč najbolj manjka. Pred približno tremi leti mu je namreč skoraj popolnoma upešal vid in knjigo zaradi navade kvečjemu še vzame s seboj, ko se sprehaja po stanovanju, je povedala njegova najstarejša hčerka Silva. Pogosteje tako gleda televizijo, kakšen članek iz časopisa pa mu prebere tudi vnuk Lovro, ki je družinski pomočnik in mu pomaga pri vsakdanjih opravilim med tednom.
Ob obisku pa Lovro ni mogel mimo dejstva, da je v Sloveniji status družinskih pomočnikov povsem neurejen, kar ga pogosto sili v naravnost ponižujoče poteze. Ko je bolan se mora na primer prijaviti na zavod za zaposlovanje, če hoče iti k zdravniku.
Gospod Hefler ima sicer tri hčere (Silva, Jelka in Lea), štiri vnuke (Simona, Lovro, Dimitrij in Aljoša) in tri pravnuke (Jernej, Gregor in Tiara), ki ga, razumljivo, naravnost obožujejo. Vrsto let je pisal dnevnik, dolga leta pa ga je poleg filma spremljala glasba, saj je nastopal v pevskem zboru, do pozne starosti pa je igral tudi na klavir. V Radljah stanuje že več kot šest desetletij, kamor sta se preselila na prigovarjanje žene.
Praznovanja v Radljah se je udeležila kopica novinarjev in tudi župan Alan Bukovnik, ki je z veseljem pokramljal z najstarejšim občanom, obenem pa že skoval načrt, kako se bosta čez nekaj mesecev kar skupaj podala do druge najstarejše občanke, ki živi v lokalnem upokojenskem domu in bo prav tako praznovala stoletnico.
|
|
|
Najbolj brano iz Zgodvo se je
|
|
|
Pr´ nas 
