Petek trinajsti ali vem, da danes bo srečen dan.Podoživljanje lastne izkušnje v Bolnišnici Slovenj Gradec.
Samega sebe se zavemo največkrat v stiski ali v povsem novi življenjski situaciji.
Spremembe (pozitivne ali negativne) so del našega življenja; ne moremo jim ubežati; slej ko prej potrkajo na vrata. Navadno iz njih izidemo močnejši, bogatejši za marsikatero izkušnjo, poznanstvo in kar je gotovo vredno spomina je, da prav v stiski spoznaš 'prave ljudi' in njihovo pravo vrednost.
Bil je petek trinajsti, datum že sam po sebi za marsikoga 'scary', ko sem bila določena za operacijo ožilja. Priznam, da me je bilo malo strah, a ne petka trinajstega, ampak nove, meni še neznane izkušnje. A že ob prihodu v Bolnišnico Slovenj Gradec (dan prej), sem naletela na same prijazne, krasne ljudi. Tu imam v mislih bolnišnično osebje- od administracije, medicinskih tehnikov, strežnic, čistilk in seveda zdravnikov, ki so enaki do vseh pacientov - izjemno profesionalni, a tudi s pravo mero empatije.
Operacija je bila uspešna (čeprav morda za koga ne preveč zahteven poseg), a ravno ob tem sem spoznala, da ni pomembna teža posega (že najmanjši je lahko usoden ), ampak od uigranosti slehernega v verigi dogodkov in tej sem bila tu priča.
In če povzamem:
V bolnišnici Slovenj Gradec ali natančneje na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo te bolnišnice sem se, skupaj s še tremi zadovoljnimi pacientkami v sobi 5, počutila varno, sprejeto in zadovoljno.
Hvala vsem: medicinskim 'sestram' (ta izraz mi je nekoliko bližji), tehnikom, strežnicam ... , še posebej pa prim. mag. Mihaelu Zajcu, za profesionalen pristop in odlično opravljen poseg.
Zgodba se je končala dobro in petek trinajsti se je zame, pa zagotovo še za večino pacientov, spremenil v srečen dan. Verjamem, da tu petek trinajsti ni nobena izjema.
Danes vem, da če bi bila kdajkoli postavljena v morda bolj zahtevno situacijo, nam bi s skupnimi močmi zopet uspelo, saj sem doživela zaupanja vredno nego.
Ravne na Kor., 23.11.2009
Zapisala hvaležna pacientka
Slavica Klančnik
|