|
V sredo so se nogometaši NK Pece odpravili na priprave pred začetkom spomladanskega dela Štajerske nogometne lige. Poleg članske ekipe so v hrvaški Poreč odpotovali tudi kadeti črnjanskega kluba.
Od Črne do Poreča V lanskem letu, ko je bila Peca na pripravah v Medulinu, je šofer po imenu Niko zrušil neslavni rekord v času vožnje do omenjenega kraja. 7 ur je bilo potrebnih, da je prenatrpan avtobus prispel na Hrvaško. Tudi letos se s hitrostjo do Poreča nimamo kaj preveč hvaliti, vendar zato obstaja tudi kakšen razlog. Na primer takšen, ki ga v zgodovini odpravljanja na priprave še ne pomnimo, saj se je moral avtobus v Ljubljani ustaviti za dobre pol ure. Čemu? Trgovina, kjer si je moral član mlajše selekcije pred pripravami kupiti nogometne čevlje, se je odprla šele ob deveti uri. Poleg avtobusa je v Poreč peljal tudi kombi, katerega volan je upravljal kar trener članskega moštva Boštjan Lupša. Še posebej se bomo spominajli desnih ovnikov, v katerih je vozilo oddajalo neverjetne zvoke v smislu »tak, tak, tak, tak«. Tudi druga prestava je predstavljala določene težave, vendar po zagotovilu lastnika kombija to dvoje ne bi smelo povzročati težav. Na srečo jih dejansko tudi ni, saj je vožnja do hotela Parentium v Zeleni laguni minila brez zapletov.  Mani, trener vratarjev, umiva občutno zapackano vetrobransko steklo, za katerega je voznik še pred nekaj minutami zatrjeval, da mu "paše, če je tako".
Prihod v hotel in preživljanje prvega dne 
Peca je v zelo solidni hotel prišla okoli poldneva, ravno v času kosila, pri katerem so se igralci in spremljevalci še nekoliko »držali nazaj«. V nadaljevanju bomo videli, da je bilo v prihodnjih dneh to nekoliko drugače. Skratka - hotel, sobe, restavracija, ambient, okolica ... na zavidljivem nivoju. Edini minus gre prišteti rahlo mrzlim sobam, ki pa so se čez čas le ogrele na spodobno temperaturo. Prvi trening na zelo trdih in neravnih igriščih je Peca opravila ob četri uri popoldne. Treba je priznati, da boljših igrišč niti nismo pričakovali, saj so v tem letnem času (in na sploh na morju) v slabem stanju. Kljub temu pristojni za uporabo zaračunavajo visoke denarje. S treningom bi morali hkrati začeti člani in kadeti, vendar slednjih ni bilo na igrišču, čeprav so se odpravili petnajst minut pred nami. Na žalost v napačno smer, tako da so skoraj pol treninga zaradi tega morali izpustiti. Po večerji, ki je že nakazovala, da bodo v prihodnjih dneh na delu termiti, in gledanju tekem Lige prvakov, se je prvi dan bolj kot ne zaključeval. (Stave, ki so bile napisane in vplačane na postajališcu Lom, seveda niso nikomur prinesle ničesar). Zjutraj je bilo na vrsti zgodnje vstajanje, dežurni budilec je postal najmlajši igralec v članski ekipi Aljaž Brdnik, sicer brat samoklicanega "belega Eto-ja", Boštjana Brdnika, ki bi verjetno trdil drugače. Pogled na morje iz hotela Parentium. Nogometna igrišča so bila v levo smer, žal so kadeti odšli v desno.
Treningi in tekme  V prvi vrsti je Peca seveda odšla na priprave v želji po dosegu čim boljše fizične pripravljenosti in dvigu igralske forme, ki jo omogača samo trening na travnati površini (v Črni nič kaj ne kaže, da se bosta sneg in led kadar koli stopila). Kot rečeno se zaradi dokaj slabih igrišč tudi v Poreču ni dalo trenirati na najvišjem nivoju, a kljub temu je Peca poizkušala iztržiti kar se da največ. Včasih je šlo celo predaleč, saj je v neki priliki trener kadetske ekipe, Jože Knez (na sliki desno), nogometašu med treningom očital, »da ga tk jebe tehnika, da je ž obupno«, kljub temu, da je šlo za izjemno neraven teren. Trener članske ekipe, Boštjan Lupša je bil za odtenek milejši, četudi je posamezne igralce primerjal z »dediji, ki bi bolš naredli što vajo«.
Člansko moštvo je na pripravah odigralo dve tekmi. Na prvi tekmi so izgubili proti avstrijskemu nižjeligašu, katerega ime si nisem zapomnil, lahko pa povem, da so igrali izjemno agresivno in v visokem ritmu, čeprav smo še prejšnji dan govorili, »da šte gojzerje bomo pa ž trcnali«. No, nismo jih, saj so bili nasprotniki boljši z ena proti nič. Peca je na priprave odšla z dokaj okrnjeno igralsko zasedbo, saj nekateri igralci zaradi takšnih in drugačnih razlogov niso odpotovali v Poreč. Na drugi tekmi je Peca doživela še drugi poraz, s tri proti ena so bili boljši nogometaši Medvod. Edini zadetek za Črnjane je dosegel trener in igralec Boštjan Lupša. Omenjeni tekmi nista bili ravno ne vem kako dobri, kljub vsemu so bili posamezni deli kar zadovoljivi. Pripravljalno tekmo so odigrali tudi kadeti, ki so morali priznati premoč domačinom - rezultat 3:1. Za Peco je se je med strelce vpisal Rok Piko. Urbanu Rožancu je trener Boštjan Lupša na drugi tekmi ponudil popravni izpit. Ne vemo še, ali ga je opravil.
Zajtrk, kosilo in večerja Že res, da se tekom priprav zaradi nenehnega treniranja izgubi veliko energije in da je zaradi tega potrebno zaužiti veliko kalorij, toda kar je v restavraciji počela ekipa NK Pece je šlo čez vse meje. Zajtrk, kosilo ali večerja - vsakič neverjetne porcije. Na koncu smo se ob tem že smejali in govorili »pa to so taki pavri, največji v hotelu«. Nenazadnje o izjemni količini zaužite hrane priča tudi izjava kuharja v hotelu, ki je dejal »pa ovo niso fudbaleri, ovo so terminatori«. Verjetno bi obrambni igralec, Aljaž Krebs, znal povedati točen čas, kdaj se je to zgodilo.  Aleš Kreuh, nesporni zmagovalec v restavraciji, je priznal, da ga je od obedovanja bolela celo čeljust.
Zabava Sestavni del vsakih priprav je vsekakor tudi zabava, ki je prišla na svoj račun v zadnjem dnevu oziroma večeru priprav. Zbrani igralci smo v sobi 192, katere lastnika sta bila za tri noči napadalec Andrej Piko in vratar Aleš Kreuh, nazdravili s pivom na uspešne priprave, ki so jih skoraj da zmotili varnostniki v hotelu, k sreči smo jim po vrnitvi iz hotelskega night cluba za konec zapeli vsem dobro znano »Peca je najbolja, Peca je slava, niko na svjetu Peci nije ravan!«, in tako preprečili morebitne nesporazume. (Mislim, da sta bila pobudnika Željko Terbovšek in David Božiček). Po napornih pripravah so si igralci Pece zaslužili tudi kozarec piva. Dejan Plaznik, kot vidite, dva.
Grb NK Pece na novi klubski majici si bodo v Poreču zagotovo zapomnili.
|
Pr´ nas 
