Pregled dogajanja v zdaj že preteklem letu 2009 nadaljujemo s seznamom za Koroško najbolj izstopajočih posameznikov, premikov, dogodkov.

Zaznamovalo leto: Dogajanje v Preventu

Kljub medijski osredotočenosti na Pomurje je gospodarska kriza močno prizadela tudi Koroško, najbolj pa se je stanje zaostrilo v Preventu, ki je bil v izjemno neugodnem položaju že pred recesijo. Na tem mestu zgodbe, ki je vključevala spore, vstajo delavk proti predsedniku uprave, odpuščanja, številne menjave in zaplete, nerazjasnjeno ozadje in igrice tistih, ki jih lahko igrajo, ne bomo podrobneje objavljali. Napišite besedo »Prevent« v iskalnik na Bajti in zadetkov bo več kot dovolj. Vsekakor bi si Koroška zgodba leta, ki se še razvija in bo dolgoročno zagotovo prinesla še številne preobrate, zaslužila glavno omembo tudi v rubriki »Polom leta«. Na koncu v tovrstnih zgodbah zmeraj najebejo tisti, ki so za nastalo situacijo še najmanj krivi.

Otvoritev trgovskega mega-super-duper centra

Če je na eni strani letošnje leto tudi na Koroškem zaznamovala kriza, ga je na drugi tudi odpiranje trgovskih centrov. Gradnja prostorov izoliranega skupnega izkustva se bo več kot očitno hektično nadaljevalo tudi na sodnega dneva dan. Slovenjgraški Spar 2000 z ostalimi trgovinami, ki so posejane ob njem, najbrž ni bila edina otvoritev vele-trgovine na Koroškem, vsekakor pa je bila najbolj množično obiskna; kako da ne, navsezadnje gre za največji nakupovalni raj na Koroškem, kjer si ob primerni finančni založenosti lahko uresničite vse (skoraj, po eno bo baje treba v Dravograd), še tako skrite želje. Stoglava množica, ki se je na delovni dan (dopoldan) poizkusila natlačiti v nov nakupovalni center, je bila močno simptomatična za družbo, ki se je očitno vdala v dejstvo, da potrebuje za zadovoljevanje svoje sreče le (veliko) materialnih dobrin in čim manj nepotrebnega razmišljanja. Poljski sociolog Zygmunt Bauman bi k temu dodal, da je v kapitalizmu »razvijanje porabniških spretnosti najbrž edini uspešen primer “vseživljenskega učenja”.« Očitno res.

Obisk Leonarda Tamaya Núñeza

Morda navidez nepomemben dogodek, ki se je odvil v slovenjgraškem Mladinskem kulturnem centru, je bil zagotovo izjemno pomemben na simbolni ravni. Obisk soborca Che Guevare, znanega tudi pod nadimkom Urbano, je pokazal, da sta Slovenj Gradec in Koroška kljub občemu poneumljanju še vedno lahko pomembno kozmopolitsko stičišče, ki seže preko razvoja, ki ga ponazarjajo gradnje trgovskih centrov. Periferija je za trenutek zopet postala pomemben prostor v širšem merilu, lokalno pa za sekundo globalno. Veliko pove že samo dejstvo, da je Urbano šele nekaj mesecev po obisku Slovenj Gradca, na povabilo obiskal Fakulteto za družbene vede v Ljubljani. Majhen, a simbolno pomemben kontradogodek torej.

Projekt KoCeROd

Najnaprednejše kapitalistične družbe, kjer kot merilo napredka velja skoraj izključno možnost potrošnje, ustvarijo izjemno veliko odpadkov. S tem imajo težave vse družbe hiper-potrošnje, ne le naša, zato z malo karikiranja lahko zapišemo, da gozdove počasi nadomeščajo kupi odpadkov. Nič ne de, na Koroškem bo za to zaenkrat zadostovala Mislinjska dobrava, kjer bo eden izmed obratov Regijskega centra za ravnanje z odpadki (ali okrajšano: KoCeROd). Projekt, ki so ga v začetku leta 2009 tudi uradno z izvajalci in državo podpisale vse občine Koroške, bo eden izmed predvidoma štirinajstih regijskih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji, služil pa bo vsemu x**Đyq Korošic in Korošcev. Svoje poslanstvo predelovanja in sortiranja z najmodernejšo tehnologijo, ki bo naše kupčke x*Đyq zgnetel v malo manjše ločene kupčke x*Đyq, bo pričel koncem leta 2011, šlo pa bo za enega največjih regijskih projektov, ki kani stati skoraj dvajset milijonov evrov. Pa na veselo x*Đyq!

Ukinjanje profesionalnih gasilcev

Ravenska občina se je koncem tega leta na ogorčenje številnih občanov odločila, da bo ukinila edini poklicni gasilski zavod na Koroškem. Da se je ob odpovedih pogodb s strani številnih podjetij, zaradi katerih je gasilski zavod sploh živel, znašla v izjemno neugodnem položaju, ni potrebno posebej poudarjati: na letni ravni jih je vzdrževanje tega zavoda letos stalo kar 150 tisoč evrov, petdeset odstotkov več kot lani, v prihodnjem letu pa bi stroški občine lahko narastli celo do 250 tisočakov. Dejstvo, da omenjeni gasilci vsak teden v povprečju posredujejo ob skoraj petih nesrečah, pa na drugi strani že samo po sebi priča, da bi šlo zagotovo za velik udarec varnosti na Koroškem (njihovo delo bi v celoti morali prevzeti prostovoljni gasilci), saj omenjeni gasilci posredujejo tudi v mislinjski in dravski dolini. V sredini decembra se je za ukinitev že opredelil ravenski občinski svet, na končno odločitev pa bo potrebno počakati do sredine januarja. Kako uspešno je bilo gašenje požarov doktorskega študenta in občasnega župana Tomaža, bodo volivci odločali že čez nekaj mesecev. 

Častna omemba: Obisk predsednika Danila Türka

Predsednik Danilo je uradno obiskal Mežiško dolino v začetku tega leta, seznanjal pa se je predvsem s potekom sanacije zgornjega dela doline zaradi onesnaženosti s svincem. V svet je poslal dve sporočili, da ne gre za lokalno težavo, ampak zadevo nacionalnega pomena, ter da bo naredil vse, kar lahko, da se stvari začnejo vrteti v zaželjeno smer. Na vprašanje kako bo to storil, saj nima niti zakonodajnih niti izvršilnih funkcij, je odgovoril, da bo na večerji, na katero je šel še isti dan, to težavo predstavil predsedniku vlade Borutu. Nadaljnji razvoj dogodkov še čakamo.

Kaj vse smo v pregledu zgrešili, kaj bi nujno morali vključiti? Povejte svoje mnenje na Bajtinem forumu, ki je že lep čas največji Koroški forum. Na njem se vsak dan krešejo mnenja.