Za nami je mesec marec, ki je bil nabit s čustvi do mamic, babic, družine in tudi narave, saj je v deželo prišla pomlad. Na OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem smo v oddelku podaljšanega bivanja s tretješolci pripravili posebno darilo za mamice ob njihovem prazniku, in sicer prtiček z rožico.

Po novem letu smo začeli s šivanjem. Naj omenim, da so me učenci že septembra spraševali, če bomo tudi v tretjem razredu šivali, saj jih je učiteljica Tanja Mavrel v drugem razredu navdušila za šivanje prtičkov. Letos smo se učili križni vbod. Najprej so zašili rob, sledila je rožica. Dela so se lotili z veliko vnemo, tako deklice kot dečki. Razvijali so spretnost, natančnost, prizadevnost, predvsem pa vztrajnost in koncentracijo. Potrebno je bilo šteti tiste drobne luknjice, pa še razmišljati, kam je treba vbadati iglo, da bo nastal križec.

Pa še prejica je rada ušla iz šivankinega ušesa in treba jo je bilo vdeti nazaj! In ko je bil rob končan, se je bilo treba naučiti »brati« sliko, da je rožica dobila želeno obliko. Šivati je bilo potrebno navzgor in navzdol, pa levo in desno in pridno šteti križce. Najprej pecelj in dva lista, potem pa osem cvetnih listov in krogec na sredini. Vsak učenec si je na svoji sliki prevlekel križce z barvami po želji in nastajale so modre, vijolične in rdeče cvetice. Ena lepša od druge!

Za nekatere je bilo delo lahko in so hitro napredovali brez posebne pomoči. Drugi so morali vložiti veliko truda, kar pa ni bilo pretežko, saj smo delali za mamice. In kaj je večja motivacija za delo kot ljubezen? In prtičke so dokončali vsi, tudi tisti, ki so v podaljšanem bivanju krajši čas ali pa imajo še druge obveznosti. Določili smo datum 25. marec. Na materinski dan so otroci ponosno nesli prtičke domov in to je bilo darilo, narejeno z veliko ljubeznijo, ki se ne da kupiti v nobeni trgovini.

Hitrejši učenci so si naredili še knjižno kazalo, na katerega so našili svoje ime in motiv po želji. Slike so risali tudi sami. Seveda smo zraven pridno opravljali domače naloge in se posvečali sprostitvenim dejavnostim in igri. Ampak šivanje je moralo biti vsak dan na urniku! Tudi na pustni torek so maškare med plesom in igro pridno delale. In s kakšnim navdušenjem so kazali prtičke očetom, dedkom in babicam, ko so prišli po njih!

To mi je bilo v veliko zadovoljstvo in ure, ki jih preživim med mojimi ustvarjalnimi učenci, so zame nekaj najlepšega. Zame je zdrava šola tista, ki zna otroke navduševati tudi z dejavnostmi, ki niso vezane samo na računalniške igrice in televizijo, pač pa znajo razvijati tudi globlja čustva in tople medsebojne odnose.

Več fotografij lahko najdete v Albumu.